Bil je papabilen, seveda, a oddaljen od prvih mest populističnih stavnic, na katerih kardinali "favoriti" po konklavu ostanejo to - kardinali. Italijani so razočarani, vendar ni bilo verjeti, da bo dvetretjinska večina 133-članskega volilnega kardinalskega zbora, največjega kadarkoli, ko se voli papeža, na primer prekaljenega diplomata kardinala Parolina kot po hierarhiji najbližjega sodelavca pokojnega pontifeksa izvolila za novega papeža. Kardinali in Sveti Duh so iskali papeža za današnji čas in našli so ga, so prvi komentarji po "presenetljivi nepresenetljivi" izvolitvi. Nekdo je včeraj navajal besede dekana kardinalskega kolegija Battista Reja, ki zaradi starosti ni volil, je pa seveda eden najvplivnejših kardinalov, da pričakuje "habemus papam" v izteku drugega dneva papeških volitev. In tako se je za zaklenjenimi vrati Sikstinske kapele zgodilo. Novi papež v dnevu in pol konklava. In po dveh tednih intenzivnih razmislekov kardinalov volivcev in nevolivcev, zbranih v Rimu na poslavljanju od Frančiška, kam mora Katoliška cerkev nadaljevati.
Res je kardinal Robert Francis Prevost, novi papež Leon XIV., iz Severne Amerike. Rojen v Združenih državah. A nikakor ni kakšen papež Trump, kakor si morda kdo umišlja. Ga smemo oklicati za prvega papeža Vseameričana? Znalo bi biti in tudi geografsko ozadje je na vsak način pomenljivo, ko se papeška linija od Frančiška nadaljuje k Leonu. Veljal je za najmanj severnoameriškega kardinala. Da mu srce bije za jug, je dal razumeti, takoj ko se je, z mirom na ustih, pojavil na balkonu vatikanske bazilike, natanko tam, kjer se je na velikonočni ponedeljek poslovil prvi južnoameriški papež. Poklonil se je Frančišku. In pozdravil je "svoj" Peru, kjer je bil v več etapah, znal modro delovati tudi sredi političnih kriz v tej državi.
Ne prelom s Frančiškom, ampak prevostovsko nadaljevanje
Ekspresno je šele leta 2023 imenovani kardinal postal papež. Izbran pod Frančiškom. Prejšnji papež ga je postavil za prefekta (ministra) morda celo najvplivnejšega, vsekakor pa kadrovskega vatikanskega ministrstva za škofe. Predsedoval je papeški komisiji za Latinsko Ameriko ... Na startu "presenetljivo nepresenetljivo" kratkega konklava se je ocenjevalo, da se bodo kardinali potrudili, da pokažejo enotno (po)frančiškovsko Cerkev. Kakršenkoli vtis o razklanosti ne bi bil dobrodošlo sporočilo ne za "dom" ne za do konca razklani "svet" tukaj in zdaj. Povedna je bila zadnja izjava vseh kardinalov tik pred papeškimi volitvami. V njej obžalujejo, da ni nobenega napredka mirovnih procesov v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, nikjer. Da ni miru.
Novi pontifeks, po izobrazbi matematik in cerkveni pravnik, je poliglot. Pred konklavom 2025 se ga, kot rečeno, ni omenjalo v prvih vrstah, vendar pa kot možni kompromis, ko bo treba zbrati najmanj 89 glasov za podaljšanje papeške vrste. Nikoli ne bomo vedeli natanko, kako so kardinali volili, a bili so hitri. RKC gre naprej s papežem, ki ni prelom s Frančiškom, ampak prevostovsko nadaljevanje. Njegova vizija se tesno ujema s Frančiškovo, ko gre za okolje, revne, migrante, solidarnost, bližino ljudem ... "Škof ne sme biti mali princ, ki sedi v svojem kraljestvu," naj bi bil izjavil nekje. Njegova dolgoletna misijonska služba v Peruju mu je dala univerzalnejši značaj in zmanjšala težo dejstva, da prihaja iz svetovne sile, so zapisali v njegov portret najboljši vatikanologi, zbrani v mednarodnem neodvisnem timu The College of Cardinals Report.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
