Z veliko, gromozansko zamudo so tudi največji evropski voditelji začeli spoznavati, da se v Gazi dogaja nekaj hudega. Da je Izrael vendarle šel mnogo predaleč. Okoli 60 tisoč mrtvih Palestincev - od tega 18 tisoč otrok - je bilo potrebnih, da so se zbudili. Nemški krščanskodemokratski kancler Friedrich Merz je pred dnevi kritiziral početje Izraela v Gazi, češ da tega več ni mogoče upravičiti z bojem proti terorizmu. "Ne razumem več, kaj izraelska vojska počne v Gazi," je dejal in poudaril, da mora Nemčija zavoljo svoje zgodovine sicer biti na strani Izraela, a da so šle stvari predaleč. Da naj takoj ustavi eskalacijo v Gazi, pa je vlado Benjamina Netanjahuja pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Končno so se zbudili tudi največji, bi lahko rekli na prvo žogo, toda obsodbe in pozivi ne bodo ustavili genocida, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci. Nemčija bo kljub številnim pozivom k embargu še naprej dobavljala orožje Izraelu. Ker ta s tem orožjem pobija civiliste, so države dobaviteljice posredno odgovorne za genocid. Sploh, ker vedo, kaj Izrael počne. Tudi ni možnosti, da bi Evropska unija proti Izraelu uvedla sankcije, ker je dobršen del "velikih" držav po vzoru Nemčije še vedno na napačni strani zgodovine. Pridružitveni sporazum Izraela in EU se bo pregledal, ugotovitve pa - bodimo iskreni - ne bodo doprinesle k ničemur.
Besede ne bodo končale trpljenja, ukrepi morda
Izraelski časnik Haaretz je pisal, da imajo na Netanjahuja vpliv le desni voditelji, saj da kritike tistih z leve zlahka označi za antisemitizem, vplivnim desničarskim politikom pa ne upa nič reči. Tako denimo ni obsodil Merzovih izjav, medtem ko je francoskega predsednika Macrona, kanadskega premierja Carneyja in britanskega šefa vlade Starmerja populistično obtožil podpore Hamasu. "Merz naj se odloči, ali želi biti viralen le na instagramu ali pa bo kaj storil, da prepreči ubijanje palestinskih otrok, saj ima očitno vpliv na Netanjahuja," so še zapisali v do režima kritičnem izraelskem časniku.
Obsodbe in pozivi ne bodo spremenili ničesar. Tudi najbolj kritične države še vedno poslujejo z Izraelom. Slovenske zunanje politike so polna usta obsodb vojne. "V Gazi gledamo genocid," so si akterji enotni, pa vendar je ministrstvo za infrastrukturo izraelskemu letalskemu prevozniku Israir izdalo dovoljenje za lete med Ljubljano in Tel Avivom. Za primerjavo - v Rusijo se iz Ljubljane, kot tudi od drugod v EU, ne da leteti. Preden naši politiki k ukrepanju pozivajo druge, bi morali pomesti pred svojim pragom. Izrael ni pomemben gospodarski partner Slovenije. Vse tri vladne stranke podpirajo uvedbo sankcij. Teh zaradi EU ne bomo dočakali, toda nekaj bi lahko storili sami. Omejili, če že ne prekinili odnose in se pridružili tožbi Južne Afrike. Besede ne bodo končale trpljenja Palestincev, ukrepi morda.
Tudi sicer Bruselj Gazo spremlja površinsko. Prešteva mrtve, poziva, apelira, toda v konflikt se ne poglobi. Morda bi tako odkril lastno soodgovornost. Sedemnajst svežnjev sankcij je bilo uvedenih proti Rusiji, proti Izraelu nobeden. Tudi če bi EU imela voljo, je vprašanje, ali bi lahko kaj spremenila. Človek, ki bi lahko streznil Netanjahuja, pa sedi v varnem zavetju Bele hiše in bi v Gazi raje videl mondeno riviero brez Palestincev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
