(KOMENTAR) (Pre)obrat Slovenske industrije jekla

Tit Košir
Datum 30. julij 2025 05:00
Čas branja 3 min

Slabega pol leta je minilo, odkar so v Skupini SIJ v zasedbi podpredsednika Tiborja Šimonke in direktorjev osrednjih proizvodnih družb, jeseniškega SIJ Acronija in ravenskega SIJ Metala Branka Žerdonerja in Jerneja Močnika, na odmevnem medijskem brifingu v Ljubljani najavili leto 2025 za leto (pre)obrata. Poudarki so bili na nadaljevanju krize na jeklarskem trgu, povezane s številnimi faktorji, ki da še nikoli ni bila tako globoka, a tudi na prijemih, ki jih vpeljujejo in bodo počasi, a zanesljivo prinesli želeni preobrat. Tudi o zgodovinskih premikih, ker bo slovensko jeklo poletelo v vesolje, pa nasploh o okoljski in zeleni zavezanosti so govorili - torej predvsem o kakovosti, znanju, inovacijah, ki odlikujejo jeklarsko proizvodnjo. Vse to nedvomno drži. A hkrati se je začelo nabirati vse več negativnih momentov. Priškrnili so v krovni družbi, kjer so odpuščali zaposlene, prekinili sponzorske in donatorske pogodbe klubom in društvom - in imidž ob takih ukrepih, sploh v lokalnem okolju, kjer še izdatneje cenijo tradicijo in družbeno odgovornost uspešnih podjetij, hitro izgubi sijaj.

V luči vsega, kar medtem vzporedno in neuradno curlja v javnost o finančnih plateh in zadolženosti oziroma sedanjih in nadaljnjih bančnih aranžmajih, so dosedanji ukrepi optimizacije in racionalizacije poslovanja prej le kaplja v morje kot kakšni drastični rezi. Morda bo res leto (pre)obrata - a v smislu korenitejših pretresov, sploh če se izkaže, da je večinski ruski lastnik Andrej Zubicki polnil predvsem lastne žepe oziroma si izposojal denar na način, da bi bil SIJ naposled lahko finančno povsem opustošen in bi tako tudi banke ne pristajale več na tovrstno nadaljevanko. Vsa leta v SIJ ob nizanju naložb izpostavljajo predvsem izjemna vlaganja lastnika, brez katerih razvoj ne bi bil mogoč. Zato bo težko, kot je ingot v fabriki, padlo, če bo jeklarska industrija nenadoma pred tako usodnimi dnevi ali prelomom in v skrajnem, celo v kakšnem polomu. Država kot 25-odstotna lastnica sicer ima svoje vzvode, a glavne niti vleče ruski lastnik.

Ker vsi prelomi terjajo zgodovinski spomin, se seveda vselej lahko oziramo nazaj in interpretiramo odločitve, a tudi pri prečesavanjih preteklosti sem ali tja ostajajo dejstva: večinski delež SIJ je država prodala pred slabima dvema desetletjema pod Janševo vlado. Tedanji akterji se danes ne oglašajo ali trepljajo po prsih, kot se ob svojih podvigih radi. Bo pa jeklarska popotnica od prej zdaj pritisnila tudi na Golobovo vlado, ki glede na pomen jeklarske panoge ne bo mogla ne ukrepati. Prek 3600 delavcev zaposluje jeklarska skupina, kar 2600 podjetij v Sloveniji sodeluje v dobavni verigi Skupine SIJ, od tega 56 slovenskih dobaviteljev v sodelovanju s SIJ ustvari 30 odstotkov svojih prihodkov.

Delavce bo po dopustih in dobrem regresu, ki ga sicer kot dosežek izpostavlja sindikat, skrbelo, kaj prinaša jesen - ne nazadnje v proizvodnji med prvimi opazijo, ali naročila imajo in kakšne narave so. Na proizvodnih lokacijah se niti z bajnimi zaslužki v poslovodstvu nikoli niso preveč obremenjevali, čeprav jim lahko, tudi ob dosedanjih državnih pomočeh in glede na situacijo pod zunanjim sijajem, vendarle pogledamo v zobe - sploh v letu preobrata.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
38%
283 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
39%
289 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
115 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
50 glasov
Skupaj glasov: 737