Do 21. ure v soboto je imel srbski predsednik Aleksandar Vučić čas, da razpiše izredne, predčasne volitve. To je bila primarna zahteva študentov, ki so v soboto, na srbski praznik Vidov dan, v Beogradu organizirali protest. Udeležilo se ga je nekaj več kot sto tisoč ljudi, torej veliko manj kot 15. marca, ko jih je bilo na ulicah Beograda več kot 300.000. Ker predsednik ultimata ni izpolnil, je sledilo nasilje. Tudi nasilnikov in huliganov, ki tam niso bili zaradi študentskih zahtev.
Policija je, kot je Vučić napovedal, na izgrede odgovorila s silo. Začeli so "čistiti" ulice in zapirali tudi mirne protestnike. Ljudje so se v nedeljo temu uprli in šli na ulice. Blokirali so glavne prometnice v Beogradu, Novem Sadu in drugih večjih mestih. Dostop do prestolnice je bil praktično onemogočen. Policija je tudi na to odgovorila s silo. Po družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki, kako so se policijski kombiji zapodili med ljudi in jih skušali pregnati. Toda protestniki niso odnehali.
Poleg študentskih zahtev, povezanih s tragedijo v Novem Sadu novembra lani, so zdaj glavna zahteva študentov predčasne volitve. Po padcu vlade Miloša Vučevića konec januarja je Vučić aprila za mandatarja imenoval zdravnika Đura Macuta. Javnosti tako neznanega, da ni imel niti svoje strani na Wikipediji. 70 odstotkov ministrov je ostalo istih. Torej se ni nič spremenilo.
Z vsakim protestom je kriza globlja
Razpis predčasnih volitev je sicer Vučiću v navadi. Povprečno jih razpiše na dve leti. Tako si je, čeravno je predsednik republike z zelo majhnimi pristojnostmi, v zadnjem desetletju utrjeval oblast. Vsakič je izvedel enak manever. Kampanjo je vodil sam, lista ni bila poimenovana po stranki, temveč po njem. SNS je zmagovala zavoljo kulta osebnosti Vučića, ki so ga zgradili režimski tabloidi. Vse to je seveda popolnoma v neskladju z ustavo. Vučić zdaj trdi, da bo volitve razpisal šele konec prihodnjega leta. To se lahko spremeni čez noč. Stabilokrat, kot je, bo zagotovo storil vse, da kljubuje spremembam in jih prepreči. Obstanek na oblasti mu je pomembnejši od pravice, stabilne in pravne države.
Srbija je v hudi krizi. Ta je z vsakim protestom globlja. Ni ji videti konca. Blokade fakultet in protesti zaradi tragedije v Novem Sadu trajajo od lanskega novembra oziroma decembra. Študenti so se politično artikulirali šele maja, ko so prišli z zahtevo po čimprejšnjih predčasnih volitvah. Ideja je, da bi šli na volitve s svojo listo, opozicijske stranke so pozvali, naj jih podprejo in ne kandidirajo. Ideja bi v normalni, demokratični državi morala veljati za dobro, uspešno. Toda ne v Srbiji. Pred študenti je veliko napora. Sprememb ne bodo zlahka dosegli. Zdijo se nemogoče. Pomenljiva je tudi vsebina protestov. Veliko je bilo govora o Kosovu, mitologiji, srbstvu. O Evropi ni govoril nihče. S takimi narativi sistema ne bodo spremenili. Srbija potrebuje demokratične spremembe, ne novega Vučića.
