Pogosto pretirano bahata vlada Roberta Goloba vstopa v zaključek mandata s prepričljivo podporo v parlamentu, kar ji zagotavlja vse možnosti, da štiriletni ciklus pripelje do konca. Predčasne volitve so možne le, če se bo zanje iz taktičnih razlogov odločil premier po vzoru predhodnika Mira Cerarja, ki je leta 2018 odstopil tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Golobova koalicija bo v sklepnih mesecih pred volitvami pod vse večjim pritiskom opozicije in različnih družbenih skupin, kar bo izdatno začinilo predvolilni čas. Ni dvoma, da bodo parlamentarne volitve 2026 premešale politične karte. Zastavlja se ključno vprašanje, ali je koalicija zmožna prepričati dovolj volivcev za ponovitev mandata, glede na to, da jo je desnica že dohitela in si dokončno opomogla od hudega poraza pred tremi leti, ko je z oblasti zgrmela tretja vlada Janeza Janše. To so dokazale lanske evropske volitve in zadnji referendum.
Premier Golob je prepričan o drugem mandatu, želi pa si tudi tretjega. Kakšna je realnost? Bližje bodo volitve, večji bo refleks antijanša, a gotovo ne tako izrazit kot pred tremi leti. Prav tako je iluzorno pričakovati, da bodo volivci levosredinski koaliciji zlahka podelili nov mandat samo zaradi dosedanje politične vsebine, ki je prevečkrat premalo domišljena. Levo-liberalna sredina utegne naleteti na velike težave, če se bodo za vstop v parlament realno potegovale samo dosedanje tri vladne stranke. Eno od odločilnih vlog bo igral učinek mobilizacije volilnega telesa. Desnica ima svoje volivce preštete in v stalni pripravljenosti za odhod na volišča, koalicija jih je na zadnjem referendumu uspavala s pozivom k bojkotu. V primeru udeležbe pod 60 odstotki bi na desnem polu že odpirali šampanjce, medtem ko koalicijskim strankam največje zagotovilo za obstanek na oblasti predstavlja vstop četrtega igralca na politični parket, ki bi v naslednjem mandatu dopolnil sedanje koalicijske vrste.
Procesa pred KPK sta za Goloba kot bomba, ki tiktaka
Evropski poslanec Vladimir Prebilič bo čez mesec dni sporočil, ali bo ustanovil svojo stranko in se podal na volitve. Koalicija ni navdušena nad njegovim vstopom v nacionalno politiko, saj vsaka stranka ozko gleda predvsem na svoje interese in se boji padca podpore. Golob s pozivom k strnitvi vrst na levi sredini umetno zapira politični prostor in sporoča, da je treba preprečiti drobljenje glasov, kar je pri potegovanju za ponovitev mandata tvegana taktika. Porazdelitev moči med štiri stranke levo od sredine bi imela tudi koristne učinke, saj bi utegnila pripeljati do bolj uravnotežene koalicije v prihodnjem mandatu. Za Goloba, ki je navajen vladanja z rekordno podporo svoje stranke, po volitvah prihaja zahtevnejše obdobje, saj bo imela Svoboda zagotovo manj poslancev. Štiričlanska koalicija bi zanj predstavljala večji izziv, saj bi se moral v izogib predčasnemu razpadu vlade neprestano truditi z iskanjem notranjega soglasja. To bi bilo koristno tudi za demokratične procese v državi.
Toda, pozor – v politiki se lahko že v nekdaj dneh vse postavi na glavo. Dva ločena procesa pred KPK sta za Goloba kot bomba, ki tiktaka. Če bo ugotovljeno, da je ravnal koruptivno, bo igra zanj končana, kar je napovedal že pred volitvami. Vse drugo bi bilo navadno sprenevedanje in oklepanje oblasti za vsako ceno, kar bi volivci prav gotovo kaznovali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
