Prizor pogovora Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega, sedečih na preprostih stolih v baziliki sv. Petra ob robu pogreba papeža Frančiška je v svet posredoval povsem drugačno sporočilo kot njuno februarsko srečanje v Ovalni pisarni, ki se je končalo z diplomatskim polomom za Ukrajince. Zelenski je takrat Washington zapustil brez podpisa dogovora o sodelovanju držav pri izkoriščanju ukrajinskih naravnih virov, s tem pa tudi brez zagotovil o nadaljnji ameriški podpori. Do danes je bil sporazum naposled podpisan, a pot do miru še zmeraj ni nič bolj jasna.
Ko govorimo o premirju v Ukrajini, imamo v prvi vrsti v mislih kratkoročne cilje - prekinitev ognja, a treba je upoštevati širšo sliko. Tako se ni možno ogniti razpravi o povečanju obrambnih izdatkov v evropskih državah, čeprav tega marsikdo noče slišati. Pri tem gre za vprašanje obujanja evropske in ukrajinske obrambne industrije. Ne glede na to, ali bo Ukrajina po vojni postala članica zveze Nato, kar je sicer zaradi zadržkov nekaterih članic zavezništva danes malo verjetno, pa bo v prihodnjih desetletjih pomemben dejavnik evropske varnosti. Z močno vojsko z neprecenljivimi izkušnjami iz še vedno trajajoče vojne bo Ukrajina pomemben branik pred grozečo nevarnostjo z vzhoda, če je ta res takšna, kot ocenjujeta vodstvi Nata in EU.
A bolj pereče bi bilo lahko vprašanje vključevanja Ukrajine v Evropsko unijo, ki ga večkrat posredno omenja tudi omenjeni sporazum med Ukrajino in ZDA. To bo v marsikateri evropski državi sprožilo še precej bolj burne polemike od morebitnega ukrajinskega članstva v Natu. Med drugim gre za že znano vprašanje kmetijske proizvodnje v državah članicah, ki bi jo ukrajinsko članstvo v EU lahko še bolj destabiliziralo, kot jo je v zadnjih treh letih, ko so ukrajinski pridelki, namenjeni severnoafriškim in bližnjevzhodnim državam, svoj cilj našli že nekje na poti, kar je povzročilo ogorčenje evropskih kmetov. In to recimo tudi državah, kakršna je Poljska, sicer ena največjih podpornic napadene države. Tudi madžarski premier Viktor Orban ne izgublja časa in že napoveduje boj za domače kmete v primeru ukrajinskega poskusa vstopa v EU.
Ob resnejših razpravah o ukrajinski evropski perspektivi je glede na krepitev skrajno desnih evroskeptičnih politik v Evropi možno pričakovati, da se bodo tovrstni očitki s kmetijskega razširili še na druga področja. Ukrajinsko članstvo v EU je cilj, ki mu niti Rusija ne nasprotuje, pri čemer v Kremlju verjetno računajo, da bi takšna poteza vnesla še večja trenja med države članice. Pri tem velja poudariti, da bo Evropska unija že brez ukrajinskega članstva v prihodnjih letih na veliki preizkušnji. Poleg že omenjenih načrtov za zvišanje obrambnih izdatkov gre tudi za vprašanje izvedbe ukrepov zelenega prehoda, ki bodo pomenili dodatne finančne pritiske na evropska gospodinjstva. V državah članicah se že krepijo politične sile, ki svojo priljubljenost gradijo na nasprotovanju ukrepom na obeh omenjenih področjih. Zato v prihodnjih mesecih ne bo pomembna samo razprava o prihodnosti Ukrajine, temveč se bo treba pogovoriti tudi o prihodnosti Evropske unije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
