Ko je vojna, je vojna za vse. Ko so v Sloveniji leta 2023 pustošile poplave, so bili ob poplavljencih prvi in najbolj na udaru gasilci, reševalci, tako profesionalni kot prostovoljci, ki niso oklevali, ko je bilo treba pomagati sočloveku. Milijone lopat blata ali veder mulja so dvignili iz poplavljenih kleti, samokolnic kamenja in peska iz podivjanih hudournikov odpeljali od domov ali preprosto premoženje in ljudi umaknili na varno. Oni ne sprašujejo, ali je na oblasti Robert Golob ali Janez Janša ali kdo tretji, to jih ne zanima. Zanima jih akcija, pomoč, žene jih altruizem.
Žal se morajo v svetu zgoditi naravne katastrofe ali na glavo obrniti geopolitične razmere, da začnemo na glas govoriti o naložbah v obrambo, civilno zaščito, prostovoljstvo, kar se danes popularno imenuje vlaganje v odpornost. Šele ko je ameriški predsednik Donald Trump pričel groziti članicam Nata, da jih (nas) ne bo več branil, saj niti ne izpolnjujemo svojih finančnih obveznosti do zavezništva, so mnogi pri nas začeli na glas razmišljati, da Slovenija Nata ne more imeti za norca, če je že članica. Ljubljana je obljubljenih dva odstotka BDP za obrambo zvesto ignorirala in rok izpolnitve dogovora premaknila na leto 2030. A zdaj bo treba dati bistveno več. Trump očitno ni tip ameriškega predsednika, ki bo zamahnil z roko, saj zagotovo še najbolje razume šelestenje denarja. EU je prav zaradi Trumpa spoznala, da se mora poslej zanašati le nase, ko gre za vprašanja varnosti ali celo prihodnosti kontinenta, za katerega so značilni prosperiteta, udobje in visoka raven spoštovanja človekovih pravic. V Evropi je danes vojna, Trump se pogaja neposredno z agresorjem, faktor nepredvidljivosti v svetovni politiki se je strmo povzpel.
Oni ne sprašujejo, ali je na oblasti Robert Golob ali Janez Janša ali kdo tretji, to jih ne zanima. Zanima jih akcija, pomoč, žene jih altruizem
EU je zato tudi sama pričela razmišljati o vsakršni odpornosti. V to jo ob nemirnih odnosih silijo tudi podnebne spremembe in naravne katastrofe. Svetovna meteorološka zveza in služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus sta v torek objavila sveže poročilo za 2024 in v njem je zapisano točno to – da se Evropa segreva najhitreje med kontinenti. Ergo - je tudi najbolj ogrožena na planetu. Hkrati ji od zunaj in od znotraj pretijo avtoritarni režimi. Na njenih mejah rožljajo z orožjem, tudi v EU so države, ki se udinjajo nedemokratičnim režimom ali v prestolnice vabijo ljudi, ki jih preganja Mednarodno kazensko sodišče.
Slovenija ni izjema in v prvi vrsti mora sama poskrbeti za lastno varnost, odpornost in obrambo v vseh pogledih, na primer z dvojno rabo opreme, sredstev in institucij ... V prvih bojnih linijah so gasilci, reševalci, ki so ključen del ne le prvega odziva, ampak vezivo solidarne družbe. Zato naj Slovenija v prvi vrsti poskrbi za svoje stebre. Naša Uprava za zaščito in reševanje žanje priznanja za odlično delo in odzivnost in zato ji velja prisluhniti, ko pravi, da je projekte treba realizirati takoj, ne čez 15 let. Pametni razmišljajo strateško. Eden takih projektov je Center za reševanje in zaščito Koroška, ki bi pod isto streho združil reševalce, poklicne in prostovoljne gasilce, ki se sedaj gnetejo na različnih lokacijah in v zanič prostorih ali celo životarijo, kar pomeni slabšo odpornost sistema. Če država sedaj, ko ima na voljo več možnosti finančnih virov, od popoplavne pomoči do višanja izdatkov za odpornost in obrambo, ne bo spoznala, da je za to treba poskrbeti, potem ji ni pomoči.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
