Bridko slovo Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja le nekaj dni pred razdelitvijo resorjev predstavlja blamažo predvsem za predsednika vlade Roberta Goloba, saj izbor kandidata za visok bruseljski položaj sodi v njegovo pristojnost. Kljubovanje predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen se ni moglo končati drugače kot z menjavo slovenskega kandidata za komisarja, ki se na neroden način za našo državo odvija pred očmi mednarodne javnosti. Najvplivnejša evropska političarka je Goloba tako dolgo stiskala v kot, da Veselu ni preostalo drugega, kot da se umakne iz bruseljske tekme. Ker želi imeti Ursula von der Leyen v spolno uravnoteženi komisiji izkušena in močna politična imena, je bilo povsem jasno, da Vesel glede na postavljene kriterije ne velja za kompetentnega kandidata. Čeprav tudi njegova naslednica Marta Kos nima prav veliko politične kilometrine, bi utegnili tehtnico na njeno stran prevesiti diplomatske izkušnje in biološko dejstvo, da je ženska.
Saga z izborom komisarskega kandidata se je začela pred petimi meseci, ko je Golob na pikniku Gibanja Svoboda v Zbiljah samovoljno in brez dogovora s koalicijskimi partnerji javnosti predstavil nekdanjega predsednika računskega sodišča kot slovenskega kandidata. Podpredsednik vlade Matej Arčon je tedaj celo zbijal šale na Veselov račun in se pozabaval z njegovim priimkom. Dva meseca pred evropskimi volitvami ni bilo prav nobene potrebe po nepremišljenem hitenju z izborom kandidata, ki se je pri potegovanju za vpliven evropski položaj pustil zvabiti v slovensko politično močvirje. Navkljub večkratnim in ostrim pritiskom predsednice Evropske komisije je slovenska vlada v imenu suverenosti države dolgo vztrajala z Veselom, nato pa je dokončno skurila njegovo kandidaturo in se tik pred ciljno črto uklonila diktatu iz Bruslja. To izpodbija verodostojnost tako premierja kot njegove vlade, povrhu pa utrjuje splošno oceno o skromnem vplivu in teži Slovenije na mednarodnem političnem prizorišču. Komisarska zgodba bi se lahko razpletla tudi drugače, če bi vlada za nov mandat predlagala dosedanjega komisarja Janeza Lenarčiča, a so mu vplivne sile Gibanja Svoboda že na začetku mandata očitale, da pri svojem delu premalo zagovarja slovenske interese. Tovrstne pripombe glede na izdatno finančno pomoč Evropske komisije po lanskih poplavah nikakor ne vzdržijo resne politične ocene, ampak so predvsem odraz škodoželjnosti v slovenski politiki.
Marta Kos je pozabila na pretekla ponižanja in moralne zadržke
Ker se je vlada znašla v stiski s časom, poskuša komisarski zaplet popraviti s kandidaturo nekdanje diplomatke Marte Kos, nekoč podpredsednice Gibanja Svoboda, ki se je z Golobom pred dvema letoma razšla v naelektrenih odnosih. Stranka jo je tedaj grobo umaknila iz tekme za predsednico republike, vodilni premierjevi prišepetovalci so ji med drugim očitali sporno preteklost in ji prerokovali pičle možnosti za selitev v predsedniško palačo. Potem ko je v zaključku leta 2022 ob odhodu z domačega političnega prizorišča zapisala, da Gibanje Svoboda ni več njena stranka, je pri potegovanju za vplivno službo v Bruslju pozabila na pretekla ponižanja in brez moralnih zadržkov sprejela Golobovo povabilo za komisarski položaj, kar velja za eno najbolj grotesknih spoznanj političnega preobrata v komisarski farsi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
