(KOMENTAR) Bo zaradi plačnih sprememb Golob ob zmago na volitvah?

Država je polepljena s plakati o domnevnih uspehih vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba. Med temi je tudi plakat o dvigu povprečne bruto plače, ki se je zgodil v tem mandatu. Kot lahko preberemo, je ta bila leta 2022 v času tretje Janševe vlade 1989 evrov, decembra lani pa 2506 evrov. Res občuten dvig, a kdo ga je v resnici občutil? Banka Slovenije je že v decembrskem pregledu makroekonomskih gibanj izpostavila, da k rasti plač pomembno prispeva predvsem visoka rast plač v javnem sektorju, ki je posledica plačne reforme. Hkrati so se plače v javnem sektorju lani povečale za približno dvakrat toliko kot v zasebnem. Na tisoče zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so ob nastopu Golobove vlade še menili, da imajo spodobne plače, tako danes požira slino, ko se vozi mimo teh plakatov in spoznava, da njihova plača ne dosega niti povprečne slovenske plače. Poslovanje podjetij, v katerih so zaposleni, namreč temelji na realnem dogajanju na trgu in ni odvisno od političnih dogovorov. Ta podjetja niso mogla umetno povečati prihodkov, saj jim morebitnih dvigov cen trg ne bi priznal. Zato z rastjo plač niso mogla slediti javnemu sektorju. Poleg tega so v gospodarstvu posli in projekti vezani na dogovorjene zneske v pogodbah. Teh ni mogoče kar tako spremeniti, ker so se delodajalcem naenkrat povečali stroški dela. Težava torej ni dvig plač v javnem sektorju, saj si zaposleni to vsekakor zaslužijo. Težava je v tem, da je vlada to storila tako, da je v kratkem času povsem porušila razmerje med prihodki slovenskih delavcev, zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Hkrati je dodatno zmedo povzročil dvig minimalne plače. Ta naj bi sicer tudi ostale plače potisnila navzgor, a to se bo zgodilo z zamikom, marsikje pa verjetno sploh ne. Vsekakor teh premikov ne bo pred marčevskimi volitvami. Torej se je tik pred volitvami množica zaposlenih v zasebnem sektorju znašla pred dvojnim negativnim učinkom. Njihova plača je danes že za 20 odstotkov nižja od plač v javnem sektorju, hkrati je ta ista plača le še za malenkost višja do minimalne plače. Zato ne preseneča, da se marsikdo v srednjem razredu čuti izdanega. Kot smo lahko videli v nedavno objavljenih Večerovih prispevkih o plačah različnih profilov delavcev, pa pri nekaterih že upravičeno prevladuje občutek, da srednji sloj v Sloveniji izginja. Predsednik vlade se je pred kratkim javno vprašal, kje živijo gospodarstveniki, ki nočejo deliti dobičkov s svojimi zaposlenimi. To je morda razumljivo z vidika nekdanjega direktorja največjega trgovca z elektriko v državi, družbe, v kateri se delijo bonusi in nagrade za delovno uspešnost. Medtem je na drugi strani armada malih podjetnikov, mehanikov, frizerjev, trgovcev, ki imajo peščico zaposlenih, zanje so spremembe lahko povzročile konec poslovne poti. Golob se je ob koncu mandata odločil, da bo vse stavil na levičarske politike prerazdeljevanja. A delavci niso samo v šolstvu, zdravstvu ali v državni birokraciji. Tik pred volitvami se je tako vnovič odprlo vprašanje: kdo je danes sploh resnični politični predstavnik delavstva v državi? Dodatno zmedo je povzročil dvig minimalne plače

(KOMENTAR) Bo zaradi plačnih sprememb Golob ob zmago na volitvah?

Timotej Milanov

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano