(KOMENTAR) Bo država bankrotirala?

Ob dogajanju okoli reforme obračuna omrežnine in drugih dnevnopolitičnih prigod ni odmevala novica, da je vlada pred novim letom sprejela posodobljen celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Gre za pomemben dokument, v katerem so začrtane smernice nadaljnjega energetskega razvoja Slovenije. Načrt predvideva za kar 57 milijard evrov investicij, kljub temu pa je odgovor na vprašanje iz naslova seveda - ne, država zaradi tega ne bo bankrotirala. Ravno tako država ne bi bankrotirala zaradi precej manj vrednega projekta gradnje drugega bloka nuklearke, ki ostaja del ključne dileme prihodnjega energetskega miksa Slovenije. NEPN po letu 2030 namreč predvideva dva možnosti. Prvo predstavlja kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije (OVE), medtem ko druga predvideva tako imenovani 100-odstotni OVE scenarij. Pri tem je že razvpita študija šefa Elesa Aleksandra Mervarja 100-odstotni OVE scenarij, ki ne bi vključeval uporabe zemeljskega plina, označila za nerealnega. A zgodba se na tej točki ne bo končala. Čeprav je z odpovedjo referenduma o JEK2 razprava o energetski prihodnosti Slovenije potihnila, je možno pričakovati, da se bodo do leta 2028, ko bo predvidoma sprejeta dokončna odločitev o projektu, v ozadju odvijale intenzivne aktivnosti za oba možna scenarija. Tako bo verjetno tudi naročena in predstavljena nova študija, ki bo 100-odstotni OVE scenarij predstavila v povsem drugačni luči. Napredek znanosti je hiter ter narekuje tudi trende tehnološkega razvoja in energetskih politik. A veliko vprašanje je, če bo ta napredek res tako bliskovit, kot napovedujejo nasprotniki jedrske elektrarne, da bomo lahko čez štiri leta govorili o povsem drugačnih okoliščinah. Zelo verjetno je, da bomo soočeni s povsem enakimi dilemami kot pred letošnjim propadlim referendumom. Z veliko verjetnostjo pa je možno napovedati, da se bo, če se bo takrat politika še enkrat odločila za referendum o JEK2, razprava znova spolitizirala. A nazaj na začetek: pred dolgoročnimi strateškimi vprašanji se je vlada očitno odločila najprej rešiti neugodno omrežninsko situacijo. Da bo ta zanjo postala politični problem, smo sicer v Večeru napovedali že pred sprejemom reforme. Potem ko je predsednik vlade Robert Golob začel javno udrihati po agenciji za energijo, s čimer želi nanjo prekanalizirati nezadovoljstvo državljanov zaradi višjih položnic za elektriko, je začel popuščati tudi svet agencije. Odstopila sta namreč že dva člana tega organa, ki imenuje in razrešuje vodstvo agencije. Počasi bi se lahko politika polastila vzvodov za dokončen padec omrežninske reforme, čeprav je tovrstno ravnanje z vidika zakonodaje zelo vprašljivo. Omrežninska reforma, ki izhaja iz težnje po učinkoviti rabi omrežij, bi na letni ravni veliki večini gospodinjstev prinesla nižje stroške, zatrjuje vodstvo agencije, a tega glede na vladne manevre morda ne bomo dočakali. Kar se dogaja, ni nedolžno, saj bi s padcem reforme padlo tudi prepričanje, da je v Sloveniji agencija za energijo neodvisen regulatorni organ. Če bo politika dejansko zrušila omrežninsko reformo, si bomo morali v Sloveniji iskreno odgovoriti na vprašanje, ali si sploh želimo zelenega prehoda.

(KOMENTAR) Bo država bankrotirala?

Timotej Milanov

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano