Politično vrelišče v Srbiji je pred kratkim doseglo vrhunec. Razjarjeni študenti in ostali državljani - protesti so že zdavnaj prerasli v državljansko gibanje - so bili vsak dan na ulicah v Beogradu, Novem Sadu in drugih srbskih mestih. In zmeraj se je žal poročalo tudi o nasilju. Vučićev režim je organiziral podpornike vladajoče SNS, tako imenovane batinaše, ki so imeli kontramitinge. Jasno, ob skrbnem varovanju policije. Zdaj so se napetosti vsaj malo umirile, čeprav protesti še zmeraj trajajo.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić še vedno ni pristal na glavno zahtevo študentov po predčasnih volitvah. Namesto tega je napovedal gospodarske reforme. Srbija je v resni krizi. Takšnega odpora Vučićev režim v svojih 13 letih ne pomni. Protesti so zmeraj bili, a ne s takšno intenziteto. Tudi ljudje, ki jih politika ne zanima, so začeli razmišljati. Nasilje partijske policije in batinašev je sledilo, ker oblast nima več drugega odgovora. V petek je Vučić študente pozval k dialogu. Ne prvič, toda ko to ne vžge, je treba uporabiti pendrek. In začarani krog je sklenjen.
Edina možnost za spremembe so volitve. Te pa lahko razpiše le predsednik republike. Srbska pomlad se počasi preveša v jesen, a če se komu zdi, da protestniški duh stagnira, naši sogovorniki iz Srbije trdijo nasprotno. Študenti so vse, samo utrujeni ne, pravijo. Združeni so v svojem cilju - doseči demokratične spremembe. Večerova sogovornica, študentka Emilija Milenković, je dejala, da se spremembe dogajajo vsak dan. Uspelo jim je mobilizirati večinsko prebivalstvo. Protestirajo tudi v ruralnih sredinah, kjer so ljudje odrezani od peščice neodvisnih medijev in lahko na televiziji spremljajo le propagando.
Eno je gotovo - študenti se ne bodo predali
Poti nazaj več ni, pravijo študenti. Le ugibamo lahko, kakšen bo razplet volitev, ko jih bodo izvedli. Vučićevi pravijo, da volitev ni pričakovati pred koncem prihodnjega leta. Razlogov, zakaj volitev ne razpiše zdaj, Vučić ni navedel. Na novinarska vprašanja, ki so povsem legitimna in niso vnaprej naročena, namreč ne odgovarja. V SNS pravijo, da želijo najprej stabilizirati državo. Zelo verjetno si jih "gazda" zdaj ne upa razpisati. Najbrž taktično čaka, da se protestniški duh umiri. Toda eno je gotovo - študenti in odgovorni državljani se ne bodo predali. Pumpali bodo do konca. Zdaj ali nikoli, bi lahko rekli.
Da je oblast obupana, se kaže tudi v retoriki. Vučić in njegovi še naprej govorijo o nekakšni obarvani revoluciji, prepričani so tudi, da je gibanje financirano in vodeno iz tujine. Ironično je, da to govori človek, ki državo razprodaja tujim investitorjem ter istočasno sedi na zahodnem in ruskem stolu. Predsednica skupščine in nekdanja premierka Ana Brnabić je šla celo tako daleč, da je na televiziji izjavila, da se 1. novembra lani ni zgodila tragedija, temveč načrtovana diverzija. Tudi tvitnila je, da kaj neki počne tožilstvo, misleč na protestnike. V demokratični državi bi to bil pritisk ene veje oblasti na drugo, ampak v Srbiji so protiustavni manevri nekaj vsakdanjega. Če bi to isto tožilstvo zares delovalo, avtorica tvita najverjetneje ne bi bila več na svoji funkciji. Morda kot še marsikdo iz sistema niti ne bi več bivala na svojem stalnem naslovu. Vse dogajanje bi lahko čez nekaj let opisali z naslovom Bilo je nekoč v Srbiji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
