To poletje ni običajno poletje, zato tudi kulturna festivalska ponudba ni taka, kot je ponavadi zadnja desetletja. Do koronakrize smo kritizirali festivalizacijo kulture, pretirano eksplozijo festivalov, ki niso vznikali iz umetniških potreb, ampak so bili v ospredju ekonomski in promocijski povodi. Zdaj, ko je virus usodno zarezal tudi v festivalsko poletje, smo srečni, če jih sploh imamo. Končno se organizatorji ozirajo po lokalnih izvajalcih, oglašajo se s slogani stoodstotno slovensko, tujce pa vabijo le iz bližnjih dežel. Epidemiološka slika je temeljno vodilo oblikovanja festivalskih programov. Če sploh so.
Seveda so po Evropi mesta s festivali, ki so vraščeni v njihovo kulturno-turistično ponudbo že dolga desetletja. Mnoge so letos zaradi covida-19 odpovedali. Wagnerjev Bayreuth pa Dunajski slavnostni tedni, festival Bregenz, tudi novosadski Exit, Canski festival odpadejo ... Organizatorji Salzburškega festivala so se vseeno odločili tvegati, ves avgust bodo izvajali okrajšani program in upoštevali stroge varnostne pogoje. To ni le najstarejši festival, ampak ima v povprečju tudi najstarejšo publiko, ki je še posebej ogrožena. Festivalska predsednica Helga Rabl-Stadler kaže podobno odločnost kot naš prvi mož edinega festivala, ki se dokaj neokrnjeno odvija v Ljubljani čez vse poletje, Darko Brlek. "Kjer je volja tako neomajna, je mogoče izpeljati prav vse," pravi odločna Avstrijka.
Brlek pa je še v času vrhunca pandemije kot edini kulturni menedžer pri nas javno nastopal osupljivo odločno in zahteval, da ob odprtih cerkvah in trgovskih centrih odpremo tudi kulturne ustanove. Z neomajnostjo in trdno, skozi desetletja preizkušano organizacijo in karizmo je dosegel, da je prestolnica ohranila svoj festival praktično neokrnjen. Sicer na prostem, na Kongresnem trgu, in z ozvočenimi klasičnimi koncerti, ki kdaj pa kdaj spominjajo na rokovske koncerte, a zadovoljstvo publike in tudi izvajalcev je neomajno. Zlasti pa zavist vseh, ki svojega festivala na vrhuncu poletja nimamo, nimajo. Ker ni dovolj sinergije v mestu, ki bi oživila ulice in trge s kulturno ponudbo čez vse poletje. Maribor je v tem pogledu res nesrečno mesto. Naši umetniki odmevno nastopajo na ljubljanskem festivalskem odru, tukaj pa odpada ali se prestavlja vse. Korona je odpihnila noč opere v parku, celo večer opernih solistov na Slomškovem trgu. Naš Netopir in Clugov balet pa sta blestela v prestolnici. Brleku je uspelo vse, in to na težavni kulturni sceni, kjer so protikoronski ukrepi mnogo strožji kot v turizmu in gostinstvu.
Kjer je volja neomajna, je mogoče izpeljati vse
