Mariborčanka Marija Somer kar ne more pozabiti neprijetne izkušnje, ki jo je doživela ob prihodu na drugi del zdravstvene rehabilitacije v zdravilišču Dobrna. Na zdravstveno rehabilitacijo nima pripomb, nasprotno, zelo zadovoljna je bila z njo, saj da ji je zelo pomagala, tudi prijaznost pohvali, a ob tem, kakšno namestitev so ji ponudili ob prihodu v hotel, se je, pravi, počutila "ponižana". Pojasnimo, da je Somerjeva, ki je bila julija operirana na vratnem delu hrbtenice, avgusta prvič šla v Dobrno na rehabilitacijo. Takrat si je doplačala namestitev v enoposteljni sobi. Zdravilišče je zaradi bolezni predčasno zapustila in na preostalih odobrenih pet dni rehabilitacije je odšla oktobra - tokrat se je odločila za namestitev v dvoposteljni sobi, ki je brez doplačila.
"Tako pri tleh leži kuža"
"Ko sem vstopila v sobo, sem videla, da je postelja moje sosede normalna, moja postelja pa je bil dvosed, raztegnjen v ležišče (120 x 200 cm), in je bila postelja dejansko na tleh. Takoj sem odšla v recepcijo in zahtevala normalno posteljo," razlaga Marija Somer. Ležišče jo je motilo iz dveh razlogov: v prvi vrsti zato, ker je bilo zanjo, ki ima težave s hrbtenico, neprimerno, celo neuporabno ("S svojo hrbtenico nanj ne morem leči in z njega vstati," pravi) in tudi zaradi neprijetnega občutka in asociacije, ki jo je dobila ("Tako pri tleh leži kuža ob postelji gospodarja," opisuje).
Popoldne je presedela v recepciji. Ker v hotelu njeni zahtevi niso ugodili, češ da nimajo nobene proste postelje, je zvečer zahtevala, da ležišče preuredijo nazaj v dvosed, in je nato noč na njem presedela. Naslednji popoldan ji je hotel omogočil preselitev v enoposteljno sobo, brez doplačila, kjer je nato preživela preostale štiri dni. "Ne želim od hotela nobene odškodnine, ampak želim le opozoriti, da se tako ne dela; kajti zdravstvena zavarovalnica namestitev plača."
V Termah Dobrna navedbe zavračajo
Kako se je sploh lahko zgodilo, da so nekomu, ki ima okvarjeno hrbtenico, ponudili ležišče, s katerega bi težko vstal? In ko je do neljube situacije prišlo in je postalo očitno, da bo hotelska gostja noč v sobi raje presedela, zakaj niso naši sogovornici ponudili možnosti prevoza domov in naslednji dan (ko se je izpraznila enoposteljna soba) nazaj v zdravilišče, sploh zato, ker Terme Dobrna oglašujejo, da po svoje goste pridejo na dom?
V Termah Dobrna navedbe naše sogovornice zavračajo. V odgovoru so zapisali, da "tu ni nikakršne zgodbe, kot bi jo rada naslikala gospa Somer. Ravno nasprotno, naši zaposleni so z dodatnim angažmajem in delom uspeli ugoditi gostji in ji tudi izboljšati bivanje v naših Termah, za kar ji ni bilo potrebno doplačati." V Termah Dobrna še navajajo: "Gospa je izrecno želela, da bi bivala v hotelu Vita, kar smo ji, seveda glede na trenutne zmožnosti, tudi omogočili. Prav tako je bila z namestitvijo v hotelu Vita seznanjena, še več, gospa si je sobo predhodno ogledala, potrdila namestitev in izrecno sama zahtevala prestavitev iz depandanse Vila Higiea v dvoposteljno sobo hotela Vita. Ob zamenjavi (poudarjamo - na njeno izrecno željo) smo jo informirali, da si bo morala eno noč deliti sobo z drugo osebo (kar je sicer popolnoma normalno za napotene paciente s strani zavarovalnice, ki pridejo na zdravljenje). V sobi je bila nastanjena na dodatnem ležišču, ki meri 200 x 140 cm, ležišče pa vsebuje tudi dodatno peno višine 5 cm. Ležišče ustreza vsem pogojem udobnega ležišča." V Termah Dobrna so v odgovoru med drugim še zapisali: "Z zdravstvenim stanjem gospe predhodno žal nismo bili seznanjeni, vendar glede na želje gospe kljub vsemu menimo, da smo izpolnili vse pogoje, zahteve in standarde namestitve."
Pritožbe niso pogoste
Marija Somer navedbe uprave Term Dobrna ostro zavrača. "To ne drži. Nobenega predhodnega ogleda sobe ali potrditve namestitve ni bilo," vztraja Somerjeva in še enkrat ponovi svoje prvotne navedbe: "Šele ko sem prišla v Dobrno, sem prvič videla sobo in to nizko ležišče. Samo odložila sem kovček in takoj odšla v recepcijo in povedala, da na tem ne morem ležati. Da bi mi na ležišče dali petcentimetrsko peno, so mi ponudili šele po tem, ko sem se pritožila, a sem jim povedala, da mi to nič ne koristi, ker zaradi hrbtenice potrebujem normalno visoko posteljo. Potem so mi ponudili namestitev v Higiei, kar sem zavrnila zaradi oddaljenosti, saj ne bi zmogla od tam hoditi na tri obroke in terapije."
Marija Somer se je obrnila tudi na urad varuha bolnikovih pravic v Mariboru. "Hotelski del" sicer ne sodi med njihove pristojnosti, a se pacienti na varuha obračajo tudi v zvezi s tem. Na celjsko enoto ZZZS so posredovali njeno pritožbo. Pritožbe v zvezi z namestitvijo so sicer redke, a tudi so. "Skoraj vsako leto je en primer, da je v zvezi z namestitvijo podana pisna pritožba na zdravstveno zavarovalnico. Bolj pogosto se srečamo s tem, da ljudje v pogovoru, ko nam razlagajo pripombe, ki jih imajo glede zdravstvene obravnave, izrečejo tudi kaj v zvezi z namestitvijo, denimo rečejo, da 'tudi tam ni bilo vse, kot naj bi bilo', a pri tem ostane," pravi Manja Habjanič, strokovna delavka v uradu varuha bolnikovih pravic, in doda, da gre za različna zdravilišča.
Ker je treba pritožbo nasloviti na tisto območno enoto ZZZS, kjer je zdravilišče, na katero se nanaša, in jo ta tudi obravnava, na ravni cele zdravstvene zavarovalnice pa se ti podatki ne zbirajo, se ne ve, koliko jih je vsako leto, a pogoste niso. Na mariborski območni enoti ZZZS nam je Marjanca Feuš povedala, da za tovrstno pisno pritožbo še ni slišala, kakšen telefonski klic, ko ljudje povejo, da niso bili zadovoljni s tem ali onim v zdravilišču, pa je.
