Zakaj ni več dovolj, da pri odkrivanju bolezni srca zdravniki uporabijo zgolj ultrazvok? To je bilo izhodiščno vprašanje, ki smo ga zastavili trem strokovnjakom ob robu Šole za diagnostiko srca, ki je sredi septembra potekala na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Gre za mednarodni simpozij, ki ga že deveto leto prireja radiologinja dr. Maja Pirnat iz UKC Maribor, na katerem kardiologi in radiologi iščejo skupne odgovore na nove izzive na področju slikovne diagnostike organa, ki po telesu poganja kri. "Tehnologija se hitro razvija, težko je slediti vsemu, zato je pomembno, da imamo tovrstna izobraževanja, kamor pridejo najboljši strokovnjaki iz celega sveta, ki z nami delijo svoje znanje ali izkušnje. Namen šole je, da lahko potem tudi bolje poskrbimo za bolnike," nam razloži Maja Pirnat.
Za pojasnilo iz uvoda je bil najprimernejši dr. Matthias Friedrich, nemški kardiolog, ki že leta deluje v Kanadi, v univerzitetnem kliničnem centru McGill v Montrealu v Kanadi. Prav ta strokovnjak je v veliki meri zaslužen za to, da zdravniki po vsem svetu dandanes za odkrivanje vnetja srčne mišice, kot tudi drugih bolezni srca uporabljajo tudi magnetno resonanco (MR). "Da bi zares razumeli delovanje srca in bolezni srca v celoti, moramo vedeti, kaj se dogaja v sami srčni mišici. Tega pa ne moreš videti samo z ultrazvokom. Ta lahko pokaže, kako se mišica premika, ne pa tudi, kaj je v notranjosti. Zato se poslužujemo še magnetne resonance (MR) in računalniške tomografije (CT). Te tehnike nam običajno dajo bolj natančne rezultate in nam bolje opišejo dogajanje znotraj srca. Tako lahko vidimo, koliko krvi srce poganja ali kakšne nenormalnosti se dogajajo znotraj tkiva," opiše Friedrich.
Diagnostika je draga, če je ne uporabljamo racionalno
To ne pomeni, da vloga ultrazvoka ni pomembna, poudari. "Uporaba ultrazvoka je učinkovita ob začetku postavljanja diagnoze 'ob postelji'. Da lahko takoj pogledamo funkcijo srca, krvni pretok in da lahko izločimo recimo zalitje srca, torej kadar se okoli srca nabere tekočina," našteje. Potem se na podlagi zgodovine bolezni in slike ultrazvoka odločajo, ali bodo opravili še dodatne preiskave. "V veliko primerih je ultrazvok le osnovno orodje, ki nam pove, ali moramo raziskovati naprej. Dobrodošel je tudi z vidika racionalnosti. Nikoli namreč ne bi mogli opraviti toliko MR- ali CT-preiskav, kot lahko ultrazvočnih, ker bi bili stroški previsoki. Vsak MR-preiskave ne potrebuje. Mnogi lahko s tem pridobijo, ne pa vsi," doda dr. Bernd Wintersperger, radiolog nemškega porekla iz Univerzitetne bolnišnice v Torontu.
Diagnostika po eni strani seveda postaja dražja, se strinjata oba - vendar le, "če je ne uporabljamo racionalno," kot poudari Friedrich. "Če opravljaš diagnostiko samo zato, da jo opravljaš, res samo navijaš stroške. Če jo opraviš pravilno, pa stroške zdravljenja v resnici znižaš. Eno zelo učinkovito skeniranje, ki odgovori na tvoje vprašanje, ti prihrani dve drugi preiskavi ali celo terapijo, ki ni pravilna. Pri kardiovaskularnih boleznih je izračunano, da se aparat za MR zgolj iz tega prihranka poplača v osmih letih ali še manj," doda. Tako lahko torej ustanova zniža stroške, saj se izogne zdravljenju posledic te bolezni. "Podobno kot velja za zgodnje odkrivanje pljučnega raka in hitro zdravljenje, se tudi pri boleznih srca s pravočasno diagnostiko izognemo dražjemu zdravljenju," potegne vzporednico Wintersperger.
Podobno je pri preiskavi CT, ki je med omenjenimi metodami najbolj natančna pri vizualizaciji morfologije srca, kot razloži Friedrich. Tudi ta metoda ni najbolj natančna pri ugotavljanju, kaj se dogaja znotraj srčne mišice, poda pa dobre informacije o stanju delovanju koronarnih arterij, torej žil, ki odvajajo kri iz srca. "Če želiš denimo izločiti diagnozo akutnega koronarnega sindroma (bolečina v prsnem košu zaradi zaprtja srčne arterije) in pomembne koronarne bolezni, je to zelo učinkovit način. V kolikor preiskava pokaže, da je to ožilje normalno, spraviš ljudi iz urgentnega centra, saj je koronarna bolezen izključena," doda. Prej so bolnike z bolečinami v prsih namreč obvezno pošiljali na interventno kardiologijo, saj niso vedeli, kakšno je stanje njihovih koronarnih arterij, ali so te vzrok bolečine in ali povzročajo poškodbo srčne mišice," pojasni Maja Pirnat. Zato so potrebovali tudi več invazivnih preiskav z vstavljanjem katetrov, zdaj pa lahko s CT-jem vidijo, kdo je tisti, ki zares potrebuje poseg z angiografom. "Tako se je zmanjšalo število nepotrebnih invazivnih metod," doda.
Vse metode dobre, a ne vsaka pri vsakem bolniku
"Ni zdravljenja brez diagnostike. To je naš temeljni kamen. Če je diagnostika dobra, je zdravljenje lahko boljše in pogosto tudi manj invazivno. Posledično ljudje zato tudi manj časa čakajo, čakalne vrste se na ta način lahko skrajšujejo," strni Maja Pirnat. "Če bolnika s srčno-žilno boleznijo torej dobro diagnosticiramo, bomo uporabili vse te metode, vendar ne vsake pri vsakem bolniku. Pogledaš zgodovino bolezni, opraviš krvne teste in EKG in že s tem imaš morda dovolj informacij za uspešno zdravljenje. Če jih nimaš, nadaljuješ z izvajanjem preiskav," doda Friedrich. Prizna, da bolniki včasih pritiskajo z željo po določeni preiskavi, sploh kadar si diagnoze postavljajo sami in s pomočjo umetne inteligence. "Ni dovolj, da kopiraš en izvid v ChatGPT, da bi razumel neko stanje. Za resno diagnozo je potrebnega veliko znanja in poznavanja ozadja," opozori Friedrich na pasti tovrstne samodiagnostike.
Zdravstvena obravnava srčnih bolnikov je seveda različna od države do države. "V Severni Ameriki je medicina žal posel. Veliko odločitev je torej vsaj delno povezanih s kapitalskim interesom izvajalca. V farmacevtski industriji je veliko zdravil, ki jih priporočajo, čeprav je njihov vpliv na izid zdravljenja relativno majhen. To v določeni meri velja tudi za napredno slikovno diagnostiko. V ZDA recimo izvajajo veliko nuklearne kardiologije, čeprav vemo, da je njena učinkovitost omejena in da je visoko tvegana zaradi izpostavljenosti sevanju. Ampak jo izvajajo, ker se izplača bolj kot magnetna resonanca. Zato je zelo pomembna pametna politika, ki se odloča glede na to, kateri test je najbolj učinkovit, in na katero ne vplivajo lobiji," iskreno pove Friedrich.
"MR-tehnika nam da veliko številk. To pa je nekaj, s čimer lahko zelo dobro dela tudi umetna inteligenca. Zato razvijamo orodje, s katerim bomo lahko analizirali te številke. Zdaj testiramo protokol, po katerem pridobivanje podatkov s slike MR traja le 40 sekund, brez kontrastnih sredstev, in iz tega dobimo podatke, ki nam ne povedo veliko le o morfologiji in krčenju srca, ampak o tem, kako dobro se majhne žile v srcu odzivajo na obremenitev. Preiskava pove tudi, ali se dogaja v srcu kaj takšnega, kar lahko povzroči težave v prihodnosti. Ideja je torej to uporabiti tako kot diagnostično orodje kot presejalno orodje pri ljudeh, ki imajo visoko tveganje za te bolezni," še razloži Friedrich.
Srčno-žilne bolezni so v zahodnem svetu vodilni vzroki smrti, zmanjšanje kvalitete življenja, pa tudi glavni razlog za povečanje stroškov v zdravstvenem sistemu. Tovrstne diagnostike bomo zaradi staranja prebivalstva in sodobnega načina življenja potrebovali vedno pogosteje, se strinjajo sogovorniki. "Mnogi se ne zavedajo, da so dejavniki tveganja za aterosklerozo skoraj enaki kot tisti za raka. Največ bi naredili z zdravo prehrano in omogočanjem zdravega okolja, zmanjševanjem stresa in telesno aktivnostjo ... Če bi poskrbeli za to, bi ubili dve muhi na en mah," je jasen Friedrich.
Število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni je v zadnjih desetletjih sicer nekoliko upadlo, predvsem zaradi modernih pristopov k zdravljenju in diagnostike. Narašča pa število obolelih, saj se družba stara. "Pomembno je, da je 80 odstotkov teh bolezni povezanih z dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo. Lahko torej zelo pomagamo, če smo boljši pri skrbi za svoje zdravje. Ampak s tem moramo začeti dovolj zgodaj. Ne pri 50-ih, temveč že pri 35-ih," je jasen Friedrich. To ne pomeni, da bi morali ljudje po 35. letu zagnati paniko in opraviti vse možne preiskave. Pomembno pa je, da se zavedajo, koliko lahko sami naredijo za svoje telo, in da je, če bodo zanj skrbeli, pred njimi še več desetletij zdravega in kvalitetnega življenja. Ni toliko pomembna dolžina življenja oziroma dočakana starost, bolj pomembna so leta zdravega in kvalitetnega življenja, sklenejo sogovorniki.
