Pri Slovenskem društvu za mednarodne odnose so gostili dolgoletnega dopisnika TV Slovenija iz Italije Janka Petrovca. Po osmih letih v Rimu ga je tam te dni zamenjala Mojca Širok. Odličnega poznavalca ne le Italije, pač pa tudi novinarja širokega znanja o delovanju Svetega sedeža, sta v razpravi v Ljubljani gostila nekdanja veleposlanika, predsednik društva Marjan Šetinc in Bojan Grobovšek.
Šetinc je pogovor uvedel z ugotovitvijo in vprašanjem: "Vatikan z avtoriteto papežev in izkušeno diplomacijo že stoletja igra pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. To vlogo je pomembno krepil tudi papež Frančišek predvsem s svojimi mirovniškimi pozivi. Ali podobna ali celo večja pričakovanja smemo gojiti tudi do Leona XIV.? Oziroma kaj sta z novim papežem pridobila Rimskokatoliška cerkev in svet?"
Petrovec je najprej postregel z anekdoto: "Švicarska garda seveda varuje tudi dom Svete Marte, kjer je na skromnih 50 kvadratih apartmaja bival Frančišek. Toda rezidenca je v resnici veliko večja, poleg so kapelice, hodniki in še kakšni prostori, ki so morali biti zavarovani. Zato se je švicarska garda povečala za 20 odstotkov: s 110 mož na 135. Vendar je to tudi porodilo dvom o Frančiškovi varčnosti."
Nato je Petrovec predstavil novega papeža Leona XIV., ki ima ameriško in perujsko državljanstvo, saj je dolga leta služboval v tej latinskoameriški državi. Francis Robert Prevost je avguštinec z doktoratom iz matematike, zaključil je študij filozofije in teologije. Je poliglot, njegove korenine so precej razvejane. Ime je vzel po papežu Leonu XIII., ki je pred več kot sto leti objavil tako imenovano socialno encikliko, ki pa je po mnenju Petrovca bolj družbena, čeprav se je tudi zavzela za socialne koristi delavcev. Prevost je bil že vodja dikasterija, prej so ta ministrstva imenovali kongregacije, ki predlaga škofe. Dodal je: "Vsak papež poziva k miru v svetu. Drugega tudi ne smemo pričakovati!" Petrovec je dejal, da je bil predhodnik bolj solist, ki je šel po svetu, za vatikanskimi zidovi pa se je zanašal na osem svojih zaupnikov v kardinalskem svetu: "Menim, da bo njegov naslednik bolj kolektivno razpoložen. O politiki bodo soodločali v tajništvu oziroma v kuriji." Opozoril je, da je že ob izvolitvi Prevost pokazal, da mu sicer ni preveč udobno, če je v prvi vrsti, da je bolj zadržan.
Papež bo imel veliko dela s spravljanjem vatikanskih financ v red, saj ima Sveti sedež sedemodstotni proračunski deficit
Mnenje v razpravi je bilo, da je papež Frančišek odprl veliko vprašanj, vendar mu jih ni uspelo zapreti. Ta naloga zdaj verjetno čaka Leona XIV. Recimo, ljudska verovanja, ki so prišla do izraza v njemu ljubem Peruju že ob njegovi izvolitvi. "Verjetno bo šel v poglobitev teh alternativnih poti do vere, saj mu drugega ne preostane," je odgovoril gost. Mimogrede smo izvedeli tudi, da Brazilija ni več najštevilčnejša katoliška država, pač je največ katolikov ta hip v DR Kongu. Sploh se v cerkvi težišče seli iz Evrope ne zgolj v Južno Ameriko, pač pa tudi v Afriko in Azijo. Veliko dela bo imel novi papež tudi s spravljanjem vatikanskih financ v red. Sveti sedež ima sedemodstotni proračunski deficit. Odprti ostajajo škandali spolnih zlorab v cerkvi, vprašanje celibata in vloge žensk, tematika vnovič poročenih ločencev, sprejemanje homoseksualnih parov.
Zanimivo bo videti, kaj ga bo pri tem vodilo: "Ali bo sledil doktrini ali pa se bo, tako kot Frančišek, postavil v vlogo očeta in v pastoralnem odnosu skušal iskati razumevanje. Na ta način je Frančišek cerkev odpiral vsem, tudi verujočim homoseksualnim parom. Frančišek je tudi z dekretom imenoval Slovenko Natašo Govekar na do tedaj najvišji položaj za žensko v rimski kuriji, za eno od direktoric dikasterija za komunikacije. Vendar diakonat za ženske ne pride v poštev niti pod novim papežem!" Dialog z drugimi verstvi bo morda po ameriškem principu nekompliciranja vodil podobno kot Frančišek. Evropejci namreč v tem že stoletja vidijo same težave. Toda ignorirati jih, spet ne bo uspešno. Pa vendar imajo abrahamske vere tudi po ameriškem nadziranju večje težave znotraj lastnih struktur: "Gre za ločnico med tradicionalizmom in izzivi prilagajanja spreminjajočemu se svetu."
Za konec se vrnimo k miru na Zemlji, saj se je v Ljubljani tudi o tem vodila poučna enoinpolurna razprava. Petrovec je opozoril, da si miru v Sveti deželi Vatikan goreče želi: "Kajti bliža se dvatisočletnica Jezusovega umrtja in vnovičnega vstajenja. Do leta 2033 je le še osem let." Povejmo le še, da je novi papež že imenoval novega nuncija v Sloveniji. Iz publike smo slišali pripombo, da prejšnji nuncij ni bil všeč ne državi in ne Cerkvi.
