V mesecu ponosa, kot skupnost LGBTQIA+ imenuje junij, bo tudi v Mariboru, kot po več mestih v Evropi, v soboto potekala parada ponosa, s katero se opozarja na diskriminacije do skupnosti LGBTQIA+. Po tem ko je lani v Mariboru ni bilo, saj poteka le vsaki dve leti, bo tokrat parada ponosa v mestu potekala že četrtič, tokrat pod sloganom "preglasimo sovraštvo". Dogodek se bo pričel v soboto ob 15. uri na Trgu svobode. Shodu po središču mesta bo sledil politični program z govorkami in govorci ter kulturno-umetniške vsebine.
S parado želijo organizatorji "osvetliti konkretne težave in oblike sovraštva, s katerimi se osebe iz skupnosti v regiji soočajo, kot so nasilje, grožnje in sovražni govor, javnosti in oblastem pa sporočiti, da so potrebne strožje obsodbe in predvsem odločnejši ukrepi", so zapisali v vabilu. Dogodek sicer prireja ekipa programa Maribor skozi rožnata očala, ki deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor).
"Ker LGBTQIA+ osebe kljub dolgoletnim gibanjem za pravice in številnim doseženim spremembam, ki so se zgodile tako na zakonski ravni kot v družbi, še zmeraj niso v celoti opolnomočene, da se lahko varno in vidno udejstvujejo v družbi. Enakopravnost in nediskriminacija v praksi pogosto ne zaživita, omenjene skupnosti so še zmeraj v marginaliziranem položaju in tudi varovala, ki naj bi jih zaščitila in jim pomagala, velikokrat zatajijo," na večno vprašanje zakaj parada, odgovarja Doris Špurej, vodja programa in glavna organizatorka.
Kot izpostavljajo, se je samo v dobrem letu in pol od zadnje parade v Mariboru zgodilo več incidentov, ki kažejo, da varnost omenjenih skupnosti v praksi še zdaleč ni samoumevna, pri čemer navajajo provokacije in nasilje po zaključku parade, sovražne grafite na javnih površinah in pročeljih, uničevanje in krajo mavričnih zastav ter druge grožnje, zaradi katerih se LGBTQIA+ osebe pogosto ne počutijo varno in so prisiljene v skrivanje.
"Če si lezbijka, gej, biseksualna oseba, transspolna oseba ali kakorkoli drugače del skupnosti LGBTQIA+ v Mariboru, imaš ponotranjeno, da vidnost v tem mestu prinaša neko tveganje," pravi Matej Behin, soorganizator in moderator dogodka in dodaja: "Ideja o odprtem, svobodnem in sprejemajočem mestu, ki pripada vsem, je izjemno privlačna in romantična, in z največjim veseljem bi se potrepljali po ramenih ob mejnikih, kot je parada ponosa, ali spili kavo pod mavričnimi zastavami. Ampak ko je junija konec, zastave snamemo – če nam jih še prej ne snamejo drugi. Kaj se zgodi potem, med eno in drugo parado?" Kot dodaja gre pri paradi po eni strani za proslavo in grajenje skupnosti, po drugi strani pa za protest z več kot pol stoletja dolgo tradicijo.
Organizatorji so k sodelovanju povabili raznolike posameznike, ki se na neposredni način srečujejo z diskriminacijo LGBTQIA+ oseb in drugih marginaliziranih skupin, bodisi na osebni ravni bodisi pri delu. Program bo zaokrožil kulturno-umetniški del. Pred samo parado se tudi tokrat odvija akcija "Podpri parado, izobesi zastavo", ki posameznike, organizacije in podjetja poziva, da z izobešanjem mavričnih zastav javno izrazijo solidarnost do skupnosti LGBTQIA+.
