Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru se je danes pričela mednarodna konferenca ob 75. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic. Letos tudi mineva sedemdeset let od evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Konferenca je po besedah organizatorjev, profesorjev Petre Weingerl in Matjaža Tratnika priložnost za razmislek o razvoju in rabi deklaracije človekovih pravic in listine EU o temeljnih pravicah z različnih vidikov.
Konferenca, ki traja do jutri, poteka hibridno. Na njej sodelujejo številni domači in tuji strokovnjaki na področju mednarodnega prava. Dekan mariborske Pravne fakultete Tomaž Keresteš je uvodoma dejal, da tema ni usmerjena le v preteklost, temveč tudi v sedanjost in prihodnost. Osrednji nagovor je prek videopovezave imel zaslužni nizozemski profesor Gerard-Rene de Groot z maastrichtske univerze. Govoril je o korakih h konkretizaciji pravice do državljanstva v Združenih narodih, Svetu Evrope in Evropski uniji. Poudaril je, da mora vsak človek imeti pravico do državljanstva, a da so nekateri brez pravice do določenega državljanstva.
De Groot je predstavil podatek, da je na Nizozemskem več kot 74 tisoč ljudi brez državljanstva, med njimi je več kot 13 tisoč otrok. Še zmeraj so, kot je dejal, za številna državljanstva predvsem prikrajšani ljudje, rojeni v času vojn, česar je veliko v Siriji in Iraku, ljudje brez ustreznega ali pomanjkljivega rojstnega lista, in primeri, ko starši nimajo urejenega državljanstva. Opozoril je tudi na težave s pridobitvijo državljanstva za otroke in istospolnih zakonov, sploh, če gre za osebe iz različnih držav.
Med referenti je bila tudi novoizvoljena sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler in številni drugi pravniki. Celoten program konference je dostopen tukaj.
