Viteški turnir je bil letos nekaj posebnega, saj to ni bilo le ocenjevanje vin, temveč so predstavili tudi novo knjigo Resnica se pripisuje vinu, ki jo je izdalo Združenje slovenskega reda vitezov vina. Slovenski Red vitezov vina je bil ustanovljen z namenom častitve in ohranjanja vinogradništva v Sloveniji in je pomemben del naše nacionalne kulturne dediščine.
Najboljši chardonnay
V Restavraciji Rožmarin v Mariboru so na dogodku konec junija uradni del pričeli z viteško himno in nagovorom konzula Viteškega omizja Maribor Janeza Krambergerja, za njim pa je zbrane pozdravil še ambasador reda Štefan Pavlinjek. Pred ocenjevanjem prispelih vzorcev vin je Andrej Rebernišek, vodja ocenjevanja, predstavil člane ocenjevalne komisije in pravila ocenjevanja.
V ožji izbor sta se uvrstila chardonnay Marka Breznika in chardonnay Petra Kranerja. Komisija je ponovno odločala in naziv viteškega vina 2025 podelila vinu chardonnay vinarja Marka Breznika iz Pomurskega omizja, natančneje iz Cerkvenjaka. Ocenjevalci so izpostavili še kakovost prijavljenih vin, ki je odraz bogatega znanja slovenskih vinarjev, nekatere prispele vzorce bodo predstavili na svojih prihodnjih srečanjih.
Predniki postavili temelje
Dan so nadaljevali s predstavitvijo omenjene nove knjige, izvedli so jo Stane Kocutar, Milan Razdevšek in Janez Kramberger. "Naše omizje, ki zajema območje Slovenske Bistrice, obronkov Pohorja, Maribora ter zgornjih in del osrednjih Slovenskih goric, se ponaša s čudovito zgodbo vinogradništva in vinarstva. Naši predniki so prepoznali naravne danosti tega območja in postavili temelje za uspešno vinsko zgodbo, ki jo danes nadaljujemo z enako marljivostjo in strastjo. Vinska trta in vino sta neločljivo povezana z zgodovino mesta Maribor, celo tako, da dokument prve doslej znane pisne omembe Maribora, datiran 20. oktobra 1164, omenja pravno dejanje, povezano z lastništvom vinogradov v Melju. To pomeni, da je gojenje vinske trte zapisano v mestnem rojstnem listu", je bilo povedano na predstavitvi.
V čast vinu in domovini
Pri zgodovini vinogradništva in njenih mejnikih na tem območju "ne moremo mimo imen, kot so nadvojvoda Janez, dr. Franc Postič, inženir Ivo Zupanič in Dominik Čolnik, ter številnih drugih posameznikov, ki so gradili in še vedno gradijo vinsko zgodbo tega območja. Ustanove, kot so (nekdanje) Vinarska šola v Mariboru, Kmetijska šola v Svečini (danes Biotehniška šola Maribor), kmetijski zavodi na tem območju in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, zagotavljajo strokovno podporo tej gospodarski panogi in prispevajo k njenemu razvoju," je knjigi na pot med drugim zapisal Janez Kramberger, župan občine Lenart in seveda tudi vitez vina. Na prireditvi ni manjkalo glasbe, recital pesmi domoljubnega značaja je izvedel Silvo Safran.
V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele
Slovenski red vitezov vina uresničuje svoje naloge, zapisane v statutu reda, v sodelovanju z viteškimi omizji, ki so organizirana po teritorialnem načelu. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele - Primorska, Posavje in Podravje, ter osem viteških omizij: VO Celje, VO za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, VO Goriška brda in Vipava, VO Ljubljana, VO Maribor, VO za Pomurje, VO Ptuj – Ormož in VO Slovenska Istra in Kras.
Red ima štiri redovne stopnje: vitez pripravnik, vitez II. reda, vitez I. reda in vitez vina. Ob slovesnostih nosijo redovna oblačila in si nadenejo insignije. Himna reda je Hvalnica vinu, ki jo je napisal Ivan Sivec, uglasbil pa Franci Lipičnik. Pozdrav članov se glasi V čast vinu in domovini.
