Skozi center Maribora le še mestni avtobusi

Sprememba bo začela veljati jeseni, če jo bo potrdil mariborski mestni svet

Od jeseni medkrajevni avtobusi ne bodo več smeli voziti po ožjem mestnem središču. 
Od jeseni medkrajevni avtobusi ne bodo več smeli voziti po ožjem mestnem središču. 
Andrej Petelinšek
Datum 5. junij 2019 20:13
Čas branja 2 min

Kot je pred mesecem dni napovedal podžupan Samo Peter Medved, bo mariborski mestni svet na junijski seji odločal tudi o spremembi odloka o ureditvi avtobusnega prometa. Po spremembi, ki bo predvidoma pričela veljati šele jeseni, ko bo njeno vsebino s prevozniki in njihovimi voznimi redi uskladilo tudi ministrstvo za infrastrukturo, avtobusi medkrajevnih prevoznikov (predvsem Arriva in Nomago) iz smeri Dravograda, Selnice ob Dravi in Ruš ne bodo več smeli voziti skozi staro mestno jedro, ampak bodo do glavne avtobusne postaje lahko dostopali le po tranzitnih cestah, torej čez Koroški most, po Ulici Pariške komune ali Cesti proletarskih brigad in Titovi. Potniki, ki bodo v Maribor prispeli z medkrajevnimi avtobusi, bodo na teh cestah imeli možnost prestopati na mestne avtobuse.
S tem bosta med drugimi ulicami in cestami prometno bistveno razbremenjeni predvsem Gosposvetska in Koroška cesta ter Glavni trg, po katerih vsakodnevno pelje nekaj deset avtobusov iz smeri Koroške in Ruš, s tem pa se bo na cestah v središču mesta zmanjšala gneča, povečala varnost udeležencev v prometu, izpusti bodo manjši. Območje, na katero medkrajevni avtobusi po novem ne bodo imeli več dostopa, je na jugu in vzhodu omejeno z železniško progo (iz smeri Ljubljane in s Koroškega), na zahodu meja poteka po Studenški brvi, Strmi in Prežihovi, na severu pa ob Mestnem parku in Tomšičevi ulici.
Mariborska občina s tem sledi leta 2013 sprejeti celostni prometni strategiji, katere vizija je predvsem trajnostna mobilnost. Ta ob uveljavitvi racionalne rabe motornega prometa predvideva tudi uveljavitev hoje kot pomembnega načina potovanj, optimalno izkoriščenje potencialov kolesarjenja in uveljavitev ponudbe privlačnega javnega potniškega prometa. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
29%
197 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
144 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
123 glasov
Ne, zakaj pa?
23%
158 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
63 glasov
Skupaj glasov: 685