SD: Maribor razvojno zaostaja že desetletje. Sovič poziva k posebnemu zakonu o mestu

​Na sedežu mariborskih Socialnih demokratov je nekdanji župan Boris Sovič predstavil ključne ugotovitve letnega poročila Maribor v Sloveniji, ki že deseto leto zapored primerja razvojne kazalnike med Mariborom, mestnimi občinami in celotno državo. Kot pravi Sovič, podatki kažejo na "dalj časa trajajoče razvojno zaostajanje" drugega največjega slovenskega mesta.​

Razlike med Mariborom in državnim povprečjem se po njegovih besedah večajo na več področjih, tudi pri osnovnih ekonomskih kazalnikih. Lani je bila dohodnina v Mariboru za 7,1 odstotka nižja kot v Sloveniji. Podobno velja za povprečne plače in pokojnine, kjer mesto prav tako zaostaja. 

Varnost: več kaznivih dejanj, več prekrškov, več smrtnih žrtev v prometu

Analiza razkriva, da se Maribor sooča tudi z nadpovprečnimi varnostnimi tveganji. V zadnjih petih letih je bilo v mestu: 26 % več kaznivih dejanj, 54 % več kršitev javnega reda in miru, 69 % več prekrškov po zakonu o javnem redu in miru kot v državi. Kljub temu da je v mestu manj avtomobilov na prebivalca (–6 %), je v Mariboru 26 % več prometnih nesreč in kar 83 % več smrtnih žrtev kot slovensko povprečje. "Maribor krvavo plačuje davek slabo razvite prometne infrastrukture, zastojev in zamud pri izgradnji ključnih cest. Južna obvoznica se je šele začela, severna se sploh ne gradi," je poudaril Sovič.

Posebno poglavje analize obravnava gradbeni sektor, kjer so razlike še posebej izrazite. Med letoma 2014 in 2024 je bilo v Mariboru: 54 % manj izdanih gradbenih dovoljenj na prebivalca kot v Sloveniji, 23 % manj kot v drugih mestnih občinah. Leto 2024 je bilo najskromnejše po številu dovoljenj od leta 2016. Prav tako je bilo v zadnjem desetletju 31 % manj dokončanih stanovanj kot v državi ter 14 % manj kot v mestnih občinah. "Maribor ne zaostaja samo za Ljubljano, ampak že za povprečjem Slovenije," opozarja Sovič.

Mestna občina Maribor je v zadnjem desetletju investirala izrazito manj kot ostale slovenske občine. V obdobju 2014–2024 so bile investicije na prebivalca: 47 % nižje od slovenskega povprečja – to pomeni okoli 260 milijonov evrov manj investicij kot bi jih mesto doseglo ob povprečnem slovenskem tempu. Ob tem je občina bistveno bolj zadolžena – leta 2024 je bil dolg na prebivalca 67,5 % višji od povprečja vseh slovenskih občin. "Če gledamo samo leto 2024, so investicije mestne občine skoraj dve tretjini nižje od državnega povprečja, zadolženost pa dve tretjini višja," je dodal Sovič. Po njegovih besedah kumulativni razvojni razkorak presega 300 milijonov evrov. 

SD predlaga zakon o Mariboru: "To ne sme biti strankarski projekt"

Letos je SD Maribor prvič ugotovitve posredoval predsedniku vlade, predsednici državnega zbora, predsednici republike, ministrstvom, SAZU, državnemu svetu tudi županu Saši Arsenoviču in še drugim institucijam. Predlagali so tudi, da se s podatki seznani mestni svet. "Z nespremenjenim pristopom ni mogoče pričakovati sprememb trendov," poudarja Sovič. Pri tem je omenil tudi jutrišnji obisk vlade v Mariboru in Podravju. Po njegovem so potrebne strukturne spremembe in drugačen pristop, saj "dve ali tri investicije in trenutni občutek zadovoljstva" ne morejo spremeniti razvojne slike mesta. "Če se sem ne bo investiralo, kam se bo? Položaj mesta je tak, da zahteva sprejem zakona o Mariboru," je dejal Sovič, pri čemer je spomnil na posebne zakone, ki jih je država v preteklosti sprejela za regije s strukturnimi težavami.

Na vprašanje, kdaj bo SD – kot koalicijska stranka – predlagal zakon o Mariboru, je Sovič odgovoril, da zakon ne sme biti strankarski projekt: "Če bo to predmet političnega rivalstva, iz tega ne bo nič. Maribor ne sme biti talec strankarskih obračunavanj."

Po njihovem bi moral tako državni kot lokalni nivo pripraviti srednjeročne akcijske načrte po posameznih področjih – od infrastrukture do preventive v zdravstvu, kjer Maribor beleži podpovprečno odzivnost na presajalne teste in nadpovprečno umrljivost zaradi raka.