"Beseda genocid očitno v evropskih ali zahodnjaških glavah zahteva ukrepanje in zato se ji vsi izogibajo, kot bi bila garjava. Bombardiranje in stradanje otrok Evropejci pač lahko gledamo, genocida pa očitno ne moremo, zato bombardiranju in stradanju otrok zgolj ne smemo reči genocid. In mu zagotovo ne bomo. Genocid bo genocidu lahko rekla le predsednica majhne države, ki dobro ve, da njene besede ne bodo imele prav nobenih posledic. Ker ji besed pač ne bo treba podkrepiti z dejanji. /.../
Drugače pa je s Francijo in Nemčijo, zato besede genocid zagotovo ne boste slišali izgovoriti Emanuela Macrona. On je šele pred letom dni priznal, da je Francija najbrž storila napako, ko ni uvidela genocida v Ruandi. Kar pomeni, da lahko priznanje genocida v Gazi od Francozov pričakujemo šele tam nekje okoli leta 2050. Podobno je s Friedrichom Merzom, ki je šele pred kratkim dojel, da se Izrael v Gazi ne brani. Do leta 2050 bodo morda tudi Nemci dojeli, da bi bilo treba glede tega kaj storiti.
A vendarle se mi zdi večkrat izrečena misel, da so vsi tisti, ki ne želijo priznati, da se v Gazi ta trenutek dogaja genocid, na napačni strani zgodovine, idiotska. Vsi mi smo namreč na napačni strani zgodovine, ne glede na to, kaj si mislimo o Gazi. Naj v Sloveniji na veliko govorim in pišem o genocidu, ga zanikam kot Branko Grims - ali pa kot Anže Logar in Borut Pahor z vso resnostjo izgovarjam besedi »morda« in »verjetno«, me to ne postavlja na pravo stran zgodovine. Na napačni strani zgodovine sem zato, ker tako kot velika večina Evropejcev že dve leti in pol le od daleč opazujem, kako se Gaza spreminja v Gazaland, ker sem kot Slovenec in Evropejec povsem nemočen, da bi kakorkoli spremenil potek zgodovine nesrečnih Palestincev." (dr)
