Prva gimnazija Maribor, ki letos praznuje 170 let, bo obletnico zaznamovala med drugim s 170 krajšimi zgodbami različnih avtorjev, povezanih s šolo. Njihove zapise bodo objavljali na šolski spletni strani, vsak dan enega, od junija do novembra.
Prvo zgodbo z naslovom Naših 100 let je prispeval Borut Maister. Pripoved se vrti okrog družinske tradicije, ki se je začela leta 1918, ko se je na tej šoli začel šolati prvi v rodbini Maister. Vnuk Rudolfa Maistra izpostavlja heroja deda, ki "je z vojaškimi akcijami dosegel, da sta Maribor in vsa Spodnja Štajerska ostala v posesti novonastale države Kraljevine SHS. Dedek je postal junak in v času šolanja mojega očeta je bil zaradi svojih pogumnih dejanj zelo cenjena in spoštovana oseba. Eno izmed ulic so takoj po vojni v čast dedku celo preimenovali v Maistrovo, kamor se je po naključju družina tudi preselila. Nekaj desetletij za očetom smo se njegovi otroci, moja starejša sestra Bojana, brat Stojan in moja malenkost, v razmiku nekaj let znašli na isti šoli." In še: "Moj sin Tomaž je natanko sto let po vpisu svojega dedka na državno realko imel čast in privilegij, da se je edini med nami šolal na Maistrovem trgu. Našega slavnega prednika so ponovno postavili na mesto, ki mu je vedno pripadalo."
Košarkar Ivo Daneu v izpovedi Slovenija bo (lahko) šla naprej pripoveduje o raznovrstnih učiteljih - od dobrodušnih do zelo strogih. "Učiteljica slovenščine, ki ni marala športnikov, me je naučila pravilne slovenščine z vsemi nikalnicami, dvojino itd., tako da mi sedaj ob poslušanju športnih prenosov gredo vsi lasje pokonci (čeprav jih nimam kaj dosti več)," zveni humorno. Spominja se neverjetne, spodbudne razredničarke, profesorja športne vzgoje, ki je na šoli organiziral medrazredno tekmovanje v košarki, in učiteljev ter vodstva, ki so mu pomagali pri njegovem intenzivnem športnem udejstvovanju.
