(PREGLED LETA) Grema na kafe: Kaj si je letos 50 sogovornikov zaželelo v Mariboru
Tudi v letu 2020 smo na kavo povabili bolj ali manj znane ljudi, ki so povezani z Mariborom. Zaradi epidemije covida-19 smo nekaj pogovorov opravili tudi na daljavo preko skypa. Izbrali smo nekaj njihovih misli, kaj si želijo v našem mestu
Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti: "Da bi se čim več mladih zadržalo tukaj in uživalo življenje, ki je prava kombinacija civiliziranega mesta, ki ni prenaseljeno, ima naravne danosti in potencial za razvoj. Če bomo zadovoljni z manj, je to lahko veliko več, kot imajo drugi. Z izražanjem, da imamo mesto radi, mu veliko pomagamo. To delajmo pogosto."
Damir Battisti si želi, da Mariborčani ostanejo v mestu, "da si rečemo, da je to naše mesto, in gremo skupaj naprej."
Mojca Polak, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem: "Želim si, da bi v mestu zavladala harmonija, da bi se vrnil ponos, da bi bil Maribor mesto, v katerem se da lepo živeti. Da bi bil Maribor leta 2025 naj mesto, v katerem je luštno živeti. Da bi odkljukali vse - kakovosten zrak, vodo, dobre pogoje za šport in šolanje ter dobro hrano."
Uroš Kaurin, igralec, član KUD Moment in ansambla Lutkovnega gledališča: "Mariboru želim isto, kot si želim za Ljubljano. Želim si, da se ljudje v Bagdadu, Ljubljani, na Ptuju, v Ciringi zavedajo, da nismo sami in da omogočamo drugim, da so prijazni. To pomeni, da si ti prijazen, ker s tem omogočiš drugemu, da je prijazen nazaj. To, kar mi v življenju delamo, je vedno namenjeno drugemu, ker nikoli nisi zares sam. Kako bo kdo drug prijazen do mene, če jaz nisem. Mi bi pa radi imeli ta pasji občutek - pes je lastnika vedno vesel in ga spoštuje."
Simona Hauptman, vodja oddelka javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor: "Želim si pospešenega razvoja. Da mladi ne bi odhajali in razmišljali, čeprav neradi, o odhodu v Avstrijo. O ciljih razvoja v Mariboru moramo razmišljati skupaj."
Marko Kocjan - Emkej, raper: "Včasih ni nič narobe, če nisi vseskozi prvi. Zadovoljni moramo biti s tem, kar imamo. Imamo veliko umetnikov, dobrih ljudi in poslovnežev, ki mesto rinejo v pravo smer, na njih se je treba osredotočiti, jih podpirati, ne pa misliti na slabe stvari."
Ana Žvorc, stilistka, koreografinja, nekdanja manekenka in plesalka: "Da ne bi bilo brezdomnih ljudi. Da bi Maribor res zadihal, mladi poslovneži delajo za turizem in oživljajo Maribor. Drugače pa želim čim manj škodoželjnosti, ljubosumnosti, nevoščljivosti. Ni floskula - če vidiš človeka, se mu nasmej in ga pozdravi, tvoj in njegov dan bo lepši."
Teo Ivančič - Teoson, grafitar, umetnik, deskar in deskarski sodnik ter tetovator: "Da bi se spoštovali, ne metali polen pod noge, da se začnemo povezovati v delu. Ne samo, ko nastane problem, kot med vstajo in smo vsi skupaj, ampak tudi drugače. Med projekti opažam, da so ljudje zavistni, namesto da bi pomagali in bili del uspeha. Želim si, da bi Mariborčani znali kaj narediti za drugega, da bi na koncu bilo celo mesto lepše."
Anita Sobočan, odbojkarica Nove KBM Branik: "Želim si, da se Maribor razvija še naprej, da bi se za mlade dogajalo še več. Glede kluba pa si želim, da bi ljudje še raje in bolj množično prišli gledat naše tekme. Ni lahko vsako sezono ostati na vrhu, tam, kjer smo, treba se je boriti."
Miran Bende, podjetnik in direktor potovalne agencije Galileo 3000: "Želim si, da si Maribor gospodarsko opomore, postane lepo mesto, ker gre po tej poti. Da postane turistično atraktivna destinacija, da dobi nekaj kvalitetne hotelske moči. Zavedati se moramo odlične kuhinje in vina. Želim si, da ne bi bili kritični do vsega novega, saj se tako kolo napredka ne vrti. Mariboru želim svetlo prihodnost."
Jagoda Đorđević, svetovalka za odnose z javnostmi: "Rada bi, da ljudje delujejo povezovalno, da bi bilo čim manj hermetično zaprtih mrež, ki delujejo na način, da je dober zanje. Želim si, da se ljudje ne bi toliko kritizirali, čeprav je kritika včasih nujna. Ljudje, prosim, upoštevajte navodila, da bo krize čim prej konec in da se srečamo v mestu, na kavi, soncu, ob kozarcu dobrega vina. Da bo družabno življenje spet možno. Med tem pa se ukvarjajte s sabo in svojimi bližnjimi."
Aleksander Jus, pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu Maribor: "Marsikatero željo imam za Maribor, a moramo biti pri tem realni. Želim si iskrenosti med ljudmi in strpnosti. To sta poglavitni stvari, s katerima si lahko sami ustvarimo dobre razmere za življenje. Maribor je zame najlepše mesto na svetu, imam ga zelo rad."
Ani Belina, stanovalka Doma Danice Vogrinec: "Mogoče se boste malo nasmejali temu, a v Mariboru bi si želela dobro kinoteko. S starimi dobrimi filmi, kot je recimo V vrtincu (1939). Sicer pa prva stvar, ki jo bom naredila, ko bo vsega tega konec, ne bo, da bom šla ven, ampak na vrt. Vsaj za pet ur."
Irena Polajžer, tajnica Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje MOM: "Želim si, da bo v našem mestu čim prej spet živahno!"
Teodor Grubišič, taksist in prokurist podjetja Mestni taksi: "Želim si, da bi se v Mariboru znova odprli diskoteke in nočni lokali. Pa ne ti, ki so zaprti zadnje tedne, ampak taki klubi, ko so tu bili pred leti. Tak primer je Ribičija, s takšnimi točkami smo taksisti lahko zaslužili. Nočno dogajanje v Mariboru je usahnilo. Včasih so bili ob torkih študentski plesi. Takrat smo veliko delali. Zdaj pa tega ni, generacije so se menjale."
Gloria Džankić, dijakinja II. gimnazije Maribor: "Želim si, da bi več investirali v promocijo, razvoj in obnovo turističnih lokacij, kot je recimo Lent. Ne samo, da bi privabili druge turiste, ampak da bi v Maribor privabili Mariborčane. In da bi povečali utrip mesta, veliko je neizkoriščenega potenciala."
Uroš Dokl, kustos Muzeja narodne osvoboditve: "Maribor ima v sebi izjemno moč. Zna se združiti in povezati. Včasih edino zgrešimo tajming, včasih to naredimo v nepravem trenutku. Mestu in vsem nam kot družbi želim občutek strpnosti. Ki ga ne bi vklopili samo, ko gre v našo korist, ampak obče. Mislim, da nam tega manjka in v teh časih je to izraženo. Bodimo strpni, morda bo lažje."
Jana Bedrač, vodja programov Kralji ulice v Mariboru: "Več strpnosti in da bi manj obsojali. Da bi dali priložnost, da človek pove svojo zgodbo, da ga ne bi sodili, zakaj česa nima in zakaj nekaj ima."
Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor: "Včasih bi morali počakati, preden kaj rečemo. Najprej rečemo, šele potem razmišljamo. Zavedati se moramo, da nekaterih projektov, razvojnih vizij ne razumemo, zato dajmo možnost tistim, ki so zato usposobljeni. Ne smemo ga rušiti, še preden je naredil prve korake, naj dobi priložnost."
Boris Krabonja, učitelj zgodovine, humanitarec, upornik: "Da bi to bilo mesto mladih ljudi. Da bi bilo mesto, ki bi živelo, dihalo, izkoriščalo vse svoje potenciale in bilo mesto, prijazno rekreativnim športnikom."
Simona Mandl, center managerka Europarka: "Želim si, da se Maribor po koronakrizi čim prej gospodarsko stabilizira. To si želim tudi za turizem, ki je v najtežjem položaju, zato si želim, da bi situacijo izkoristili za nadgradnjo mariborskega turizma. Ob boljši gospodarski situaciji bo Maribor manj odvisen od ostalih regij, čeprav vemo, da neodvisnosti v globalizaciji ni, vsi smo soodvisni. Mariboru želim, da stke dobre vezi s tistimi, ki jih s poslovnega vidika potrebuje."
Marko Geršak, lastnik fitnesov Bodifit, osebni trener: "V Mariboru je vedno občutek, da ni vedno spoštovanja ali celo pomoči, ki bi pognala projekt, prej pride do oviranja. Če nekdo dela preveč in dobro, se hitro zgodi nezadovoljstvo z druge strani. V uradih tukaj velikokrat slišiš, da nekaj ne gre ali se ne da. Če bi se tukaj Maribor odprl, bi poleteli kot lahkotna ptica."
Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor: "Več denarja za mesto. Da ne bo ta denar večni izgovor in razlog, da ne moremo napredovati. Maribor je mesto, ki je sposobno preživeti, a si zasluži boljše živeti. Nehati moramo z mantrami iz preteklosti. To ni več industrijsko mesto, najti mora svojo novo identiteto. Pogumen, vitalen in širok Maribor želim. Mariborčanke in Mariborčani smo zvedavi, duhoviti in dobri ljudje."
Violeta Mencinger, kulinarična poznavalka: "Da oživi Gosposka ulica, da se vanjo vrnejo lokali, ki tja sodijo. Mislim na manjše lokale, da ulica dobi življenje. Recimo obrtniki, trgovinice. Nekaj za dom pa tekstilne trgovine. Da ni vse v trgovskih centrih. Za meščane in za turiste."
Ana Breznik, dijakinja II. gimnazije, ki je bila sprejeta na univerzo Harvard: "Želim si, da bi prirejali zabavne dogodke, da bi bilo veliko dobrih koncertov tudi z neznanimi glasbeniki, saj so prav ti včasih najbolj zanimivi. Želim si, da bi ljudje še naprej vztrajno govorili z mariborskim naglasom, ker je izjemen, tudi če gredo v Ljubljano. In ja, da bodo ljudje ponosno rekli, da so Mariborčani."
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor: "Maribor je mesto s svojo dušo, svojim načinom življenja. Me pa žalosti, da pogosto, ko se sprehodim po Mariboru, v določenih predelih čutim mrtvilo. Zdi se mi, da se nekatere ulice prebujajo, a včasih se je žalostno sprehoditi sam po Jurčičevi ali Gosposki. Prav je, da se ljudje vrnejo v mesto, da se družimo in veselimo."
Domen Kozole, vodja Gramofonoteke: "Želim si, da bi mesto prosperiralo. Da bi se obnovile fasade, strehe, da bi bili ljudje bolj srečni, ponosni, da bi hodili z dvignjeno glavo. Da bi znali sprejeti tuje obiskovalce, jih znali pritegniti. Da postanemo svetovljansko mesto, ker imamo za to ves potencial."
Petra Peternel Jurič, vodja Centra alternativne in avtonomne produkcije: "Želim si vključujoče vodenje, tako na lokalni, politični ravni, predvsem pa dobro sodelovanje med organizacijami in posamezniki. Kljub temu da smo si konkurenca, je pripravljenost pomagati v Mariboru velika. In da ne bi pozabili na ljudi, da ne bi pogledali stran, ko jih vidimo, ampak jih vključimo in jim damo priložnost."
Tina Božičnik, pediatrinja: "Želim si, da bi prevladala mentaliteta, da smo sposobni, da ne bi jamrali, se počutili kot žrtve. Vseh krivic ne moremo reševati, lahko pa rešimo svoj svet in poskrbimo, da bomo zadovoljni sami in ljudje okoli nas. Pomembno je, s kom se družimo, če so okoli tebe negativni, se s to energijo obdajaš. Nehati se moramo primerjati z drugimi, ker smo fantastični, bodimo pozitivni, kreativni in vzor drugim."
Edwin Munoz, sodeluje v cerkvi Jezus je pot, poučuje španščino: "Generalno si želim, da bi ljudje imeli odnos do boga kot do entitete. To bi lahko spremenilo celotno vizijo življenja - emocionalno, finančno, profesionalno. Želim si, da bi bili ljudje tukaj bolj hvaležni za to, kar imamo in kar smo. Da bi bilo manj godrnjavosti, ker ta na dolgi rok ne prinaša nič dobrega. Slovenija je eksotična država. ko greš iz nje, vidiš, kaj imaš tukaj, in jo bolj ceniš."
Tanja Grmovšek, arboristka: "Želim si celostnega upravljanja z zelenim fondom, da nimamo le posameznih lokacij. Naj se ne obravnava enega drevesa, ampak celoten drevored. Želim si povezovanja strok, da nimamo samo urejenih dreves, potem pa pride nov projekt in gradbeno delo in nekdo uniči večdesetletni trud. Želim si spoštovanja do ljudi ne glede na to, kar delajo. Zeleni sektor so ljudje, ki delajo s srcem, pogosto pa so degradirani, zapostavljeni in številčno podhranjeni."
Sandi Križanič, glasbeni urednik Radia City: "Manj nevoščljivosti, več strpnosti. Da ljudje ne bi udarili na prvo žogo, kar pogosto vidimo na facebooku. Ustavi žogo, poglej in podaj. Vsaka zgodba ima dve strani. Sinu pravim, naj vedno preveri drugo stran zgodbe, nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Manj zamer bi bilo, če bi se tega držali vsi. Ali da bi ljudje ocenili, da niso vsi ljudje zlobni ali nevoščljivi. V to je veliko ljudi prisililo življenje in zato mislijo, da imajo prav. Najti je treba kompromis."
Tomaž Krajnc, učitelj strežbe, podjetnik in gostinec: "Maribor gre v pravo smer. Ljudje, ki pravijo, da se v Mariboru nič ne dogaja, že dolgo niso bili v središču mesta. Ogromno je odličnih dogodkov, treba je samo iti v mesto. Želim si manj metanja polen pod noge, malo več sodelovanja."
Slava Bandič, prodajalka: "Mariborčani smo ljudje, ki nikoli nismo povsem zadovoljni, pa bi morali biti, ker imamo vse. Konstruktivne kritike so sicer dobrodošle, a kritiziramo čisto vse. Sama si kritik ne jemljem k srcu, a včasih sem malo jezna, ker kritizirajo tisti, ki ne bi smeli. Moti me, ko kritizirajo ljudje, ki jih podpira država, dela pa je veliko. Vsi bi lahko delali, če bi hoteli."
Katja Beck Kos, vodja Rajzefibra in podpredsednica društva Hiša!: "Zelo klišejsko - da bi se imel rad, da bi prepoznal tisto, kar ima, ker ima ogromno. Imamo Mariborski otok, ki je tak, kot je zdaj, krasen. Ja, potrebuje popravke. A vsi, ki pridejo k nam, so navdušeni nad retro kopališčem. V zelenem, sredi Drave. Imejmo radi to, kar imamo. Cenimo to, temu primerno se obnašajmo."
Mario Modrinjak, bobnar: "Da ljudje ne bi bili negativni, da se ne bi delili, jamrali in šimfali. Nehajte, brez zveze. Ko se rodiš in umreš, je datum, vmes pa je ena črtica, dajte se je zavedati, jo živite in naredite vse, da je vsem fajn, ne pa, da delamo probleme eden drugemu."
Nina Gerič, vrhunska plesalka, lastnica lokala: "Ko sem se vrnila v Maribor po dolgem času, sem videla, da se je spremenil in to v pozitivno smer. Postali smo podobni evropskim mestom, razvila se je infrastruktura. Se mi pa zdi, da smo globoko v duši vedno malo nesrečni. Pa nimamo razloga za to. To bi želela, da se spremeni. Včasih je dovolj samo en korak v drugo državo, pa ne v monden del nekega mesta, da ugotovimo, da imamo tukaj vse."
Stane Kocutar, mestni viničar, skrbnik Stare trte, novinar Radia Maribor in zgodovinar: "Maribor naj se razvija in gre v smeri, da bomo nanj zlahka ponosni, da se bomo z njim identificirali in imeli čim več razlogov za to, da mularija ostane tukaj, da v Mariboru vidi svojo prihodnost. Jaz bom k temu dodal z delom pri trti in razvijanju neke samozavesti, smo pa vsi poklicani kot delavci Maribora. Svetopisemsko. Skušajmo dojeti, da je prav, da tukaj pustimo svoj mali pečat. Dober Maribor se začenja in končuje pri nas."
Neža Jarc, mariborska vinska kraljica: "Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani ter prebivalci iz okolice bolj pogosto zahajali v mesto, uživali in si tam privoščili kozarec vina. Da bi mesto začelo še bolj živeti. Spreminja se, vedno lepše je, a Mariboru še vedno manjka nekaj življenja. Z obiskom mesta in druženjem nekaj daš nazaj mestu. Gostinci pa naj na svoje vinske karte umestijo lokalne ponudnike."
Tomaž Barada, predsednik Športne zveze Maribor: "Želim si, da Maribor ne bi bil ničvreden v naši državi. Moje veliko razočaranje je, da je centralizacija v Sloveniji velika, da je Maribor prepogosto odrinjen. Želim si, da bi imeli tukaj primeren standard in delo, da ljudem ne bi bilo treba možnosti iskati drugje."
Polona Baloh Kremavc, direktorica strateških razvojnih projektov in piarja pri Dobi: "Mariboru želim, da bi nadaljeval začeto pot s strategijo razvoja, da bi vedeli, kam želimo, kaj hočemo, da bi imeli vizijo. Rada bi, da oživijo center mesta in prazne trgovine. Trge imamo lepe, stvari se prenavljajo. Želim si povezovanja in sodelovanja ter manj gledanja drug drugemu pod prste."
Štefan Simončič, zgodovinar, predsednik Združenja Epeka: "Spremembe se zgodijo spontano. Ko bomo v Mariboru začutili, da moramo nekaj spremeniti, kot se je to zgodilo leta 2012, bomo mi to spremenili. Nič ne bom napovedoval, verjamem v Mariborčanke in Mariborčane."
Branka Šamec, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: "Ko se bodo gradili novi vrtci, naj bodo to samostojne hiše, ne del stanovanjskih blokov. Želimo si, da se ohranjajo zelene površine, da ne podirajo dreves. Pomembno se mi zdi tudi, da Maribor ni samo center mesta, ampak so še druge krajevne skupnosti; naj se denar nameni tudi njim in vsem mestnim četrtim."
Blaž Kopič, fizioterapevt: "Želim si, da Maribor ostane univerzitetno mesto, da se vlaga v kulturo, da je nogometni klub uspešen, središče mesta naj bo urejeno in lepo. Vsak Mariborčan naj dela maksimalno dobro, da nekaj prispeva v mestu."
Barbara Polajnar, vodja gledališkega Kolektiva ZIZ: "Za Maribor si želim, da se uredi park. V času karantene vidimo, koliko nam pomeni sprehod v parku, ob Dravi, kako so pomembne urejene klopce. Maribor mi je ljubši kot Ljubljana, zato sem se vrnila. Maribor ima več žmohta, energije, možnosti za alternativo in razvijanje različnih stvari, pa seveda več karakterja. Zato želim, da se razvija naprej, ne po stopinjah Ljubljane, ampak svojo pot."
Kevin Kos, barman: "Želim si, da bi gostinci še naprej nadgrajevali ponudbo. V zadnjem času se je vložek poznal, stremeli smo k čim boljši ponudbi. Smo v krizi in najti moramo po iz nje, iz vsega slabega moramo najti za gostinstvo pozitivne stvari."
Maja Keuc, pevka: "Zadnjih šest let nisem živela v Mariboru, zato težko ocenim, kako kulturno živi mesto. Slišim pa, da cveti ravno ne in da je definitivno še prostor. Sploh za jazz, soul in podobne žanre manjka infrastrukture, klubov, kamor bi ljudje lahko hodili na jam sessione, kjer se lahko glasbeniki, instrumentalisti pokažejo."
Matej Lunežnik, psiholog: "Več igral za otroke. Boli me, da je igral v Mariboru tako malo. Razvoj otrok je ključen pri oblikovanju osebnosti, dobrega državljana in meščana. Otrokom dajmo več možnosti za gibanje v naravi, več oblik igranja in zanimivih igral. Ne vem, zakaj v Mariboru ne bi imeli nekaj takega, kot je v Gamlitzu (Gomilici) Motorikpark."
Neva Pipan, kabinet župana MOM, vodja projekta Izboljšajmo Maribor: "Ogromno projektov imamo na dlani, pomembno je, da se razumemo, ker se velikokrat zgodi, da govorimo isto zgodbo, le da gledamo na stvar drugače. Takrat je pomembno, da se slišimo in vidimo, da imamo isti cilj. Tudi tisti, ki nergajo, si velikokrat želijo to, kar si ostali - živeti drugače in boljše. Mislim, da je to ključno, samo pot do cilja je drugačna."
Saša Pukl, mednarodni košarkarski sodnik: "Kot vsak občan, kot pri vseh stvareh na svetu, si misliš, da bi lahko kaj naredil drugače in bolje. Delal bi male stvari, v Mariboru bi skušal narediti več športnih igrišč in objektov, skozi to se mladi bolje razvijajo."
- Večer mediji d.o.o.
- Gosposka ulica 8, 2000 Maribor
- Vse pravice pridržane
- Nadzorni organ AKOS