Postlentum

Trideseti, jubilejni. Festival vseh festivalov, trenutek, ki ostane za vedno, se ga je napovedovalo. Upravičeno? Glede na zgodovino in pomen vsekakor. Tudi na organizacijo in izvedbo. Veliko kritik leti na lokacije prizorišč, češ da to več ni Festival Lent, temveč Festival Maribor. Dogajanja na Lentu razen pri Vodnem stolpu in deloma Sodnem res ni bilo. In čeprav je razlog kljub odklonilnosti razumljiv - lentovsko nabrežje gre kmalu v obnovo - mariborski dežurni nergači še vedno vrtijo isto pesem. Jasno je, da je pogled na prazno promenado, po kateri so se pred leti vile kolone obiskovalcev, danes pa tam stoji gasilsko vozilo, žalosten. A v mestu je ponovno, po dveh letih zaradi pandemije okrnjenih izvedbah festivala, zadišalo po starem festivalu, v ozračju se je čutila lentovska atmosfera - polno mesto, sproščeno vzdušje, zabava, ples, tudi prekrokane noči. Vse to je lentanje. Tudi ko na jazz koncert pridejo trubači in naredijo čago, da zaplešejo še politiki. Organizatorjem je kljub pomanjkanju financ v mesto uspelo pripeljati zveneča imena, pa tudi manj zveneča, ki so se dobro odrezala. Akrobati so lebdeli nad Glavnim trgom, Vlatko Stefanovski je na kitari poskrbel za etno jazz rapsodijo, otroci so se podili po Art kampu, žuralo se je na Lachinih afterjih, presenetljivo dobro obiskan je bil rockerski Jurčkov-Večerov oder.Organizatorji optimistično stremijo k enaintridesetemu Lentu. Po končani obnovi lentovskega nabrežja si obetajo povratek h koreninam festivala - dogajanju na Lentu z obstoječimi lokacijami po mestu. A se še ne ve, ali bo prenova do prihodnjega festivala sploh končana. Morala bi biti, a mariborske prakse z roki in njihovimi podaljšanji ne gre odpisati. Vsakdo bi si verjetno želel, da bi v zalivu ob Vodnem stolpu znova stal plavajoči Glavni oder, ena od zaščitnih znamk festivala, in VIP-šotor, v katerem so se sklepali posli. Sanjati je dovoljeno, ideja plavajočega odra bi se lahko kmalu uresničila. Mariborska občina je na razpisu izbrala plavajoči oder, velik osem krat osem metrov, kar je župan demantiral in rekel, da se bodo o merah šele pogovarjali. Malce nenavadno, glede na to, da je v razpisnih pogojih jasno pisalo, da gre za oder v izmeri osem krat osem metrov. Tudi če bo omenjeni oder stal že prihodnje leto in bo vizualna atrakcija, je malo verjetno, da bo uspel nadomestiti stari, glavni plavajoči oder. Sploh, ker bo to premični oder, ki si ga županstvo želi seliti po več lokacijah na Dravi. Tudi ideja omenjenega odra ni, da bi služil kot glavni oder Festivala Lent, a če je občina organizatorje kontaktirala glede mer in lokacij, je očitno nekaj na tem. Če pa ne, bo za vrnitev velikega odra treba najti močnega sponzorja, ki bo to omogočil.Sodelovanje med organizatorji festivala in mariborsko občino, sploh županom, naj bi bilo vzorno, a so v javnosti opazna odstopanja v razmišljanju. Gredo si na roko, kolikor je pač treba. Lentovci se na vse pretege ob dogajanju v mestu želijo vrniti k reki, župan pa ima vizijo neskončnih obnov, oživitve celega mesta, povezave, zgodbe od parka do Lenta, novih festivalov. Trma proti trmi ali ideja proti ideji. A nekaj se bo zagotovo spremenilo. Trma proti trmi ali ideja proti ideji

Postlentum

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano