Mestna občina Maribor pripravlja načrt prenove Gregorčičeve in Tyrševe ulice s Trgom generala Maistra. Naložba naj bi bistveno prispevala k varnosti in večjemu udobju pešcev in kolesarjev, zlasti ker poteka v središču mesta z veliko frekvenco pešcev, s čimer bo prispevala tudi h kakovosti življenja v tem delu mesta.
Projekt je bil javno predstavljen stanovalcem in lastnikom lokalov v Tyrševi ulici, stanovalci in lastniki poslovnih prostorov v Gregorčičevi ulici pa nismo bili vabljeni, čeprav smo preko upravnika izrazili željo. Kot članica Mestne četrti Center sem se predstavitve udeležila. Prenovljeni del Gregorčičeve ulice od Tyrševe do Trga generala Maistra se bo nadaljeval proti Gledališki in Trubarjevi ulici z namenom, da bi uredili čim bolj varno gibanje za pešce in kolesarje. Z zasaditvijo drevoreda in ukinitvijo parkirišč na severni strani Gregorčičeve bo boljši zrak, senčenje pločnikov v vročih dneh in lepši videz mesta, je bila razlaga načrtovalcev. Z ukinitvijo večjega števila parkirišč se bodo poslabšali pogoji stanovalcem, ki lahko parkirajo samo v coni 3, saj v starem delu mesta prebivajo predvsem starejši meščani.
Zožitev Gregorčičeve ulice in postavitev kolesarske poti na sredo ceste naj bi upočasnili motorni promet, dovoljena hitrost bo 30 km/h. V povprečju kolesar vozi še počasneje, nekateri kolesarji nimajo vozniškega izpita, zato dvomim, da bo zagotovljena večja varnost v prometu za kolesarje in za voznike avtomobilov. S kolesi se vozijo otroci v šolo, starši peljejo na kolesu otroke v vrtec, predšolski otrok se že sam pelje za staršem, starejši uporabljajo tricikle, gluhi in delno gluhi uporabljajo kolo raje kot avto. Sprašujem načrtovalce, ali je res varneje, da se vsi ti vozijo sredi ceste po mestni vpadnici.
Po sedanji ureditvi je kolesarska steza s talnimi oznakami ločena na vozišču, kar je za slednjo kategorijo veliko varneje. Kdo bo nosil odgovornost, če se zgodi prometna nesreča z otrokom zaradi postavitve kolesarja na preozko cestišče? V bližini je Osnovna šola Bojana Ilicha in na koncu ulice je Prva gimnazija, v Gledališki je en vrtec, v Gregorčičevi drugi, tja se nekateri otroci vozijo s kolesi v spremstvu staršev. Nova prometna ureditev bi morala zagotavljati varno gibanje za vse starostne strukture, od staršev z otroškimi vozički, predšolskih in šolskih otrok do starejših in vseh vrst invalidov.
Preozko cestno telo ne omogoča umika osebnih avtomobilov ob intervenci z reševalnim ali gasilskim vozilom, policijo, tudi ne konjem v času nogometnih tekem.
Velik prometni zamašek že sedaj povzročajo podzemni kesoni za ločene odpadke ob Prvi gimnaziji, ki se praznijo v času, ko se ljudje odpeljejo v službo. Zaradi zožanja cestišča vozilo, ki prazni podzemne kesone, za nekaj časa zavzame celo vozišče in onemogoča pretočnost motornega prometa. V času praznjenja kesonov avtomobili stojijo vse od Prve gimnazije do Strossmayerjeve ulice, avtomobili iz podzemne garaže v Gregorčičevi ulici, ki ima izvoz na Tyrševo ulico, se ne morejo priključiti na Gregorčičevo ulico. Bolje bi bilo, da se enosmerni promet v Tyrševi nadaljuje v smeri jug – sever po vsej ulici in se s tem odpravi zastoj avtomobilov na Gregorčičevi ulici v jutranji prometni konici. Po novem projektu sta predvideni še dve lokaciji podzemnih kesonov z zožanjem cestišča, ena pri Gregorčičevi 13 in druga pri Gledališki 8. Predvidena lokacija podzemnih kesonov v Gledališki ulici bo ob praznjenju kesonov onemogočala nemoteno pretočnost motornega prometa do Vrtca Ivana Glinška v smeri Gregorčičeva – Slovenska. Podzemne kesone za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno locirati tako, da bo nemoten dostop do vrtca v Gledališki ulici 6. Prostora je dovolj, da se to izvede.
Obstoječa podzemna cisterna pred Gregorčičevo ulico 19 je locirana tako, da se je ob polnjenju cisterne tovorno vozilo postavilo izven voznega pasu, ki je posebej za to določen in zagotavlja pretočnost motornega prometa. Zato naj se podzemni kesoni locirajo tako, da bo zagotovljena pretočnost prometa tudi ob praznjenju. Proučiti bi bilo treba možnost, da se podzemni kesoni locirajo na mesto podzemne cisterne, to pa je potrebno odstraniti, ker se kurilnica v Gregorčičevi 19 ne ogreva več na kurilno olje, temveč je preurejena v toplotno podpostajo, ki je priključena na toplovodno ogrevanje iz Energetike. V cisterni so ostanki mazuta, objekt je zastarel in ostanki mazuta so nevarni, da iztečejo v podtalnico.
Če Urad za komunalo, promet in prostor res želi izboljšati pogoje tudi pešcem, naj posadi manjkajoča drevesa, postavi manjkajočo urbano opremo, klopi in smetnjake na južni strani stanovanjsko-poslovnega kompleksa objektov Gregorčičeva 13-27 in Gledališka 8, kjer je široka javna pešpot, in pogoji bivanja in gibanja bodo res izboljšani.
Urejanje prometa niso samo prometno tehnične rešitve javne infrastrukture, pač pa je urbanizem sociologija prostora, ki upošteva vse danosti v širši in daljni okolici, predvsem pa stanovanjske in javne objekte, od vrtcev, šol, poslovnih prostorov do zelenih površin, z upoštevanjem vseh starostnih struktur ljudi in njihovih potreb.
Alenka Debenjak, arhitektka, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
