Nisem poglobljen strokovnjak za nogomet, najpomembnejšo postransko stvar na svetu, pa vendar podajam nekaj misli. Maribor z regijo je v tranziciji in kasneje v globalizaciji v gospodarskem in socialnem smislu izgubil ogromno. Toda v samostojni Republiki Sloveniji je nogomet nedvomno doživel pravi razcvet.
Za klub, ki je v 80. letih 20. stoletja "potoval" med takratnimi drugo jugoslovansko zvezno in medrepubliško ligo ter republiško ligo, se je začela doba osvajanja naslovov državnih in pokalnih prvakov, nastopov v Evropi, skratka odličnega zastopanja samostojne Slovenije. Čestitke in tukaj gre za zelo lepe spomine. V primerjavi s tistimi časi je sedanja situacija zelo žalostna, in to že nekaj let. Vrstijo se neuspehi in čudni porazi, tudi proti na pol ljubiteljskim klubom, vrstijo se menjave trenerjev kot prihodi letnih časov, za razvoj nogometa pa sedaj skrbi gospodarska družba, ki to področje imenuje "nogometne operacije". Dvomim, da ima poglobljeno razumevanje, da NK Maribor za tukajšnjo identiteto pomeni skoraj to, kar pomenita Pohorje in Drava.
Vedno bolj postaja jasno, da je letošnja sezona takšna, da bi se moral zgoditi skoraj čudež, da bi bil Maribor letos prvak. Res je tudi, da Celje letos igra, kot da so z nekega drugega planeta, kar je posledica odličnega dela njihovega trenerja Alberta Riere, ki je v slovenski nogometni prostor prinesel čisto drugačno miselnost in način igre.
Ob navedeni krizi se sprašujem, ali ima in lahko ima mesto (občina) kakšno usmerjeno, ciljno športno politiko v zvezi z že dalj časa trajajočim nazadovanjem mariborskega prvoligaškega nogometa. Ženski nogomet pa v mestu ob Dravi itak še vedno, žal, očitno velja za eksotiko.
Prav tako že vrsto let državna reprezentanca ni igrala nobene tekme v Mariboru, kljub drugačnim obljubam, ki smo jih slišali, ko je Matjaž Kek postal selektor. Nedavni žalostni dogodki (rezultat in vedenje dela navijačev) ob tekmi s Kosovom so dodaten kazalec, da ni prav, da se te tekme igrajo samo v Ljubljani. Tudi slednje je slab znak in nobeden od odgovornih odločno javno ne povpraša in ne problematizira, zakaj je tako. Tudi v tem oziru se zdi Maribor na pol pozabljen. Čas pa neusmiljeno teče in priložnosti (ne le nogometne) gredo mimo nas.
Rihard Čibej, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
