Potem ko je mariborski mestni svet na izredni seji v začetku julija soglasno potrdil nakup Športnega parka Ljudski vrt, je nedavno prodajo svojega deleža potrdila tudi skupščina Zveze mariborskih športih društev (ZMŠD) Branik. Mariborska občina je tako po več letih prizadevanj le postala stoodstotna lastnica vseh nepremičnin v Ljudskem vrtu, vključno s severno, južno in vzhodno tribuno stadiona, dvorano Lukna, vsemi igrišči Partizana in teniškimi igrišči.
Spomnimo, Ljudski vrt je bil več desetletij v solastništvu občine in ZMŠD Branik, pri čemer je bila občina lastnica 90 odstotkov kompleksa, ZMŠD pa preostalih desetih odstotkov. Ker ZMŠD Branik v zadnjih letih ni bil sposoben slediti finančnim vlaganjem v kompleks, je občina sprva v sodni poravnavi svoj delež povečala na 92,84 odstotka, nato se je z ZMŠD Branik dogovorila še za odkup preostalega deleža, za katerega bo plačala 1,5 milijona evrov. Ta delež je bil sicer prvotno ocenjen na 1,65 milijona evrov, a so predstavniki zveze v primeru, da ji denar izplačajo v enkratnem znesku, privolili v nižji znesek. A kot je povedala predsednica ZMŠD Katja Koren Miklavec, denarja za zdaj še niso prejeli: "Nakazilo bo možno šele, ko rešimo zaplete s stečajem Smučarskega kluba Branik, čakamo namreč na umik hipoteke. To je eden od odložnih pogojev, postopki pa terjajo svoj čas."
S SK Branik še niso zaključili
Spor med ZMŠD Branik in Smučarskim klubom Branik se sicer prav tako vleče že desetletje in izvira še iz časa, preden je smučarski klub leta 2016 pristal v stečaju. Smučarski klub je namreč zahteval povrnitev vlaganj v poslovne prostore ZMŠD Branik na Mladinski, a ta na to ni pristal. Stečajni upravitelj smučarskega kluba je zato sprožil sodne postopke in tožbo dobil, sodišče je odločilo, da mora ZMŠD v stečajno maso smučarskega kluba nakazati nekaj manj kot 54 tisoč evrov in obresti. Ker tega dolga kljub odločitvi sodišča niso poplačali, je stečajni upravitelj vložil sodno izvršbo na nepremičnine v lasti ZMŠD, za zavarovanje pa sprožil izvršilni postopek s prodajo nepremičnin, na podlagi katerega je dobil vpisano zastavno pravico. Zveza je nato letos del dolga v višini 21.500 evrov vendarle poravnala, preostanek naj bi plačala v kratkem.
Zvezi mariborskih športnih društev Branik se tako v kratkem obeta znaten priliv sredstev, kaj bo z milijonom evrov in pol, ki ga bodo dobili od mariborske občine, prav tako še ni znano. "Trenutno tega še ne morem napovedati. Najprej moramo denar dobiti, potem si bomo vzeli čas do jeseni, da vmes pripravimo celovit predlog. Treba bo namreč preoblikovati program dela zveze, pri tem pa najti ustrezen način, da bo od tega denarja največ imel šport," je še povedala predsednica zveze Katja Koren Miklavec.
Kaj je z vlaganji NK Maribor in Teniškega kluba Branik?
Kljub temu da je torej mariborska občina od ZMŠD zdaj odkupila delež in postala stoodstotna lastnica Ljudskega vrta, pa še zmeraj ni nujno, da je zaprla vse morebitne finančne zahtevke. Še zmeraj namreč obstaja možnost, da bosta te uveljavljala Nogometni klub Maribor in Teniški klub Branik. Kljub temu, da sta oba člana ZMŠD Branik, sta namreč oba tudi samostojni pravni osebi in oba kluba v Ljudskem vrtu sta v preteklosti tudi samostojno vlagala v tamkajšnjo infrastrukturo. "Danes odločamo le o rešitvi enega od treh možnih izzivov, je pa vprašanje, ali bomo preostala dva sploh imeli. Sam menim, da zahtevkov ne bo," je sicer na julijski seji mariborskega mestnega sveta menil župan Saša Arsenovič. Ali to drži, v NK Maribor niso želeli komentirati, v teniškem klubu pa pravijo, da bodo o tem odločali na upravnem odboru, ki bo predvidoma konec prihodnjega tedna.
Je pa NK Maribor z županom Sašem Arsenovičem že novembra 2022 podpisal sporazum o prepoznavi vlaganj, po katerem bi naj občina klubu za pretekla vlaganja v infrastrukturo povrnila 620 tisoč evrov. Gre za znesek, ki je bil potrjen tudi v okviru redne notranje revizije poslovanja občinskega urada za šport, a je sporazum zdaj tudi predmet kriminalistične preiskave. Kaj naj bi bilo pri tem spornega, sicer policija ni želela pojasniti. "Na vprašanje, ki se nanaša na konkretno osebo, zaradi določil zakona o varstvu osebnih podatkov ne moremo odgovoriti. Navedemo lahko le, da zbiranje informacij s strani policije poteka na podlagi zakonskih pooblastil in je usmerjeno v preverjanje vseh relevantnih okoliščin, katerih cilj je razjasnitev dejanskega stanja in ugotavljanje morebitnih protipravnih ravnanj. Zaradi varovanja interesa postopka v tej fazi nadaljnjih informacij ne moremo razkrivati."
V opoziciji v mestnem svetu pri tem menijo, da bi lahko bil omenjeni sporazum predmet kriminalistične preiskave zato, ker ga župan ni dal v potrditev mestnemu svetu, s čimer naj bi prekoračil svoja pooblastila.
