Kljub čudovitim platem poletja ima ta letni čas tudi svoje "želo" - in to dobesedno. Zato moramo biti pozorni na več kot le na sončne opekline. Od kopriv do meduz – poletje prinaša celoten nabor bodičastih, brenčečih in grizljajočih nadlog.
Na svoji terasi imam pravo zbirko citronelnih sveč in dišečih palčk, da jih odganjam – ne gre zgolj za življenjski slog, temveč za strategijo preživetja za nekoga, ki se ustraši že ob pogledu na žuželke.
Poglejmo si glavne krivce.
Piki rastlinskega izvora: koprive
Najprej omenimo skromno, a mogočno in pogosto navadno koprivo, ki uspeva v živih mejah in vrtovih, poleti pa lahko zraste tudi do dveh metrov visoko. Njen pik povzročajo drobne dlačice, ki kot obrambni mehanizem v kožo vbrizgajo histamin in druge dražeče snovi. Histamin povzroči klasične znake vnetja: rdečino, oteklino, toploto in bolečino – vse to se kaže v značilnem rdečem, izbočenem izpuščaju. Ni presenetljivo, da latinsko ime za družino kopriv izhaja iz besede urtica, kar pomeni peči ali žgati.
Kaj pa stari nasvet, da si na mesto pika podrgnemo list kislice? No, srečno pri iskanju prave med več kot 200 vrstami. Čeprav naj bi sok nudil blag pomirjujoč učinek, ni trdnih dokazov, da bi vseboval učinkovino, ki resnično zmanjšuje simptome.
Če vam pomaga, super, a losjon kalamin ali zdravila proti alergiji brez recepta so precej bolj zanesljiva izbira. Najbolje je seveda preprečevati – če koprive odstranjujete z vrta ali jih nabirate za pesto, si nadenite rokavice in bodite previdni.
Žuželke: čebele, ose in obadi
Z višanjem temperatur narašča tudi število žuželk, ki pikajo – čebel, os in nadležnih obadov. Čeprav večinoma ne pičijo, razen če so izzvani (kar si pogosto ponavljam v mislih), je pik vseeno precej neprijeten.
Večina pikov povzroči lokalno draženje, zato običajno zadostujejo blažilna sredstva proti bolečini in antihistaminiki. Včasih pa lahko sam pik ali praskanje mesta pika povzročita okužbo.
Celulitis je globlja okužba kože, ki se lahko hitro razširi, če je ne zdravimo. Med tem ko se blažji primeri običajno pozdravijo z antibiotiki, so lahko resnejše okužbe celo življenjsko nevarne in zahtevajo bolnišnično zdravljenje.
Če mesto pika ali okolica postaneta rdeča, topla, boleča ali otekla, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Če pa se ob tem pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vročina, mrzlica ali pospešeno bitje srca, gre za nujno stanje.
Piki žuželk lahko povzročijo tudi anafilaksijo, življenjsko nevarno alergijsko reakcijo. V Združenem kraljestvu vsako leto zaradi pikov umre približno deset ljudi – majhna številka, a opozorilna. Simptome anafilaksije, kot so otekanje obraza, oteženo dihanje ali omotica, je treba vedno jemati resno in takoj poklicati številko za nujno pomoč (112).
Klopi: majhni ugrizi, velike nevarnosti
Ugrizi klopov so poleti najpogostejši zaradi večje površine izpostavljene gole kože in več časa, ki ga preživimo v visoki travi ali v gozdu. Klopi so izjemno majhni, pogosto manjši od makovega semena in jih lahko zlahka spregledamo, dokler se ne napijejo krvi.
Večina je neškodljivih, vendar nekateri prenašajo bolezni, kot je lymska borelioza, bakterijska okužba, ki lahko povzroči utrujenost, bolečine v sklepih, in če ni zdravljena, celo resne zaplete, ki lahko prizadenejo živčevje ali srce.
Klopi lahko širijo tudi klopni meningoencefalitis (KME), virusno okužbo, ki lahko vodi do vnetja možganov. Po ugrizu bodite pozorni na značilen obročast izpuščaj in simptome, podobne gripi – če se pojavijo, čim prej poiščite zdravniško pomoč. Proti klopnemu meningoencefalitisu se je možno tudi cepiti - v Sloveniji je za določene skupine cepljenje brezplačno.
Za odstranjevanje klopa je najbolje uporabiti pinceto s tankimi konicami, s katerimi ga primite čim bližje koži. Povlecite enakomerno in naravnost, ne vrtite. Pomembno je, da odstranite celotnega klopa, vključno z nogami. Nikar ne stiskajte telesa klopa, saj lahko to iztisne okužene telesne tekočine v vaše telo, kar poveča tveganje za bolezni.
Morski piki: meduze in druščina
Nepričakovani pik ali ožig lahko doživimo tudi na oziroma v morju. Obalne vode lahko gostijo različne vrste meduz, od rahlo nadležnih do precej bolečih. Večina vrst sicer povzroča le blage izpuščaje. Tudi meduze, ki jih naplavi na obalo, nas lahko še več dni ožgejo. Če vas ožge meduza, prizadeto območje sperite z morsko vodo (ne s sladko!) ali ga namočite v toplo vodo. Izogibajte se drgnjenju ali uporabi urina! Urin lahko celo povzroči sproščanje več strupa, kadar so na koži še kakšni ostanki lovk. Če so lovke še vedno prilepljene na kožo, jih nežno odstranite s pinceto ali recimo robom kreditne kartice. Nikar ne uporabljajte golih rok, saj bi si tako zlahka lahko pridobili še kakšen nov ožig. Tako kot piki žuželk lahko tudi ožigi meduz redko sprožijo anafilaktični šok. Če kdo kaže znake takšne reakcije, ne odlašajte z iskanjem nujne medicinske pomoči.
Morske živali, ki nas lahko "pičijo" v Jadranu
Poleg meduz, ki so najpogostejše, je dobro poznati tudi druge morske prebivalce, ki nas lahko pičijo. V plitvinah Jadrana so pogosti morski ježki, katerih bodice so krhke in se pogosto zataknejo v koži ter lahko tam povzročajo tudi vnetje. Tudi te je najbolje odstraniti s pinceto - pred tem lahko prizadeto mesto namakate v topli vodi, da se koža zmehča in je bodico lažje odstraniti.
V plitvinah Jadranskega morja živi tudi morski zmaj - riba, ki ima na hrbtni plavuti strupene bodice. Ribo prepoznamo po rumeno-sivkasti barvi z zlato-rjavimi lisami, ki se raztezajo od ravnega hrbta do trebušne votline. Če pride do pika, prizadeto mesto čim prej namočite v čim bolj toplo vodo (toliko, da ne pride do opeklin seveda), saj vročina njegov strup nevtralizira in posledično omili bolečino. Sicer pa se priporoča, da mesto vboda premažemo z 10-odstotno raztopino amonijaka, ki je dostopna v lekarni. Če so bolečine hude, se pojavijo alergijske reakcije ali znaki okužbe, pa je tudi v teh primerih priporočljiv obisk zdravnika.
Ne nazadnje pa nas lahko ožgejo tudi morske vetrnice, bitja, ki so pričvrščena na skale v plitvinah in imajo lovke, podobne meduzam. Tudi te lahko povzročijo pekoč občutek, rdečico, srbenje in oteklino na koži. In tudi v teh primerih se priporoča spiranje s slano (ne sladko!) vodo, nežno odstranjevanje morebitnih ostankov lovk na koži, ob oteklini pa uporaba kakšne kreme proti srbenju in histaminika ter hlajenje prizadetega mesta z ledom. (jaj)
Od vrta do obale, poletje prinaša kar nekaj nadležnih (in včasih nevarnih) pikajočih presenečenj, na katere pa smo lahko pripravljeni. Ne glede na to, ali gre za koprive, čebele ali klope, je najboljša obramba vedno preprečevanje – torej rokavice, repelenti in pozornost do okolice, nato pa hitro in ustrezno ukrepanje, če pride do težav.
Pri izpuščajih uporabite kak losjon ali antihistaminike, za odstranjevanje klopov ali meduzinih lovk pa pinceto. Bodite pozorni na znake okužbe ali alergijske reakcije. In vedno poiščite zdravniški nasvet, če imate občutek, da nekaj ni v redu.
