Joga je dandanes zelo razširjena, še več, beseda joga se uporablja tudi za poimenovanja številnih vadb, ki z izvorno jogo nimajo prav veliko skupnega. Pred približno 35 leti se je joga kot organizirana dejavnost pričela širiti tudi v Sloveniji. A takrat je bilo precej drugače, se spominja Jože Vrbančič, inštruktor joge pri Društvu Joga v vsakdanjem življenju Maribor, po izobrazbi diplomirani fizioterapevt. "Ko sem leta 1990 začel vaditi jogo, je ta veljala za nekaj nenavadnega. Fantje, ki smo se s tem ukvarjali, smo slišali kar nekaj opazk."
Avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju (JVŽ) je učitelj, jogi Paramhans Svami Mahešvarananda, ki je tudi avtor najbolj razširjene knjige o jogi v Sloveniji. "Učitelja smo spoznali, ko je bil v srednjih, 40 letih, sedaj jih ima 80. Dal nam je veliko izvornega znanja o jogi in njeni tradiciji," pravi Vrbančič, ki je učitelja večkrat spremljal po tujini in spoznal tudi od blizu.
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor, ki ima sedaj vadbene enote v vseh večjih krajih severovzhodne Slovenije, je bilo uradno ustanovljeno leta 1991. Društvo je neprofitno in inštruktorji za svoje delo ne dobivajo plačila, delajo prostovoljno. S članarino in vadnino pokrivajo stroške za vadbene prostore. Kajti trudijo se izvajati vadbo v lastnih prostorih, ki so jih skrbno uredili tako, da se vadeči v njih počutijo domače, prijetno in sproščeno.
Vse drugo je nič brez zdravja
Joga je znanost o telesu, o duši, o zavesti in umu, razlaga Vrbančič. A vse se začne s telesom in zdravjem, doda: "Kot fizioterapevt že 25 let delam s starejšimi in velikokrat slišim, da so imeli rekreacijo in razvedrilo v načrtu, ko bodo v pokoju. Moja izkušnja pravi, da morda ne bo tako." Za telo in duha je treba skrbeti že prej: "Star pregovor pravi, da zdravje ni vse, ampak vse drugo je nič brez zdravja."
Avtor sistema JVŽ je, ko je jogo prinesel na zahod, zasnoval sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Sistem sestavlja osem težavnostnih stopenj in vsaka vsebuje vadbo fizičnih položajev ter dihalne vaje, vaje koncentracije in meditacijo. Vaje si sledijo po določenem vrstnem redu, od najenostavnejših do naprednejših in zahtevnejših. "Vključi se lahko vsak, pri nas ne izvajamo ekstremnih položajev, sistem je zelo premišljeno ustvarjen. Začne se s preprostimi vajami, v glavnem leže ali sede na tleh, da se naučimo osnov gibanja, varnega raztezanja ter najosnovnejših vaj za krepitev telesa. Vadeči prehajajo v višje vadbene stopnje, potem ko obvladajo osnove," pojasni sogovornik.
Izvedenih je bilo že veliko znanstvenih študij, ki so pri različnih zdravstvenih težavah potrdile pozitiven vpliv joge po sistemu JVŽ na zdravje in počutje ljudi. Pomemben del teh raziskav je izvedel fizioterapevt dr. Tine Kovačič, docent na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru in učitelj joge v Celju. Drugi del raziskav je koordiniral profesor na Medicinski fakulteti UM, sicer pa predsednik Društva JVŽ Maribor dr. Dejan Dinevski. O njegovih mednarodnih raziskavah, v katerih je sodelovalo več medicinskih fakultet in so raziskovalno potrdile pomembne dobrobiti joge za nosečnice, smo v Večeru že pisali.
Z vadbe dobro razpoloženi
"Sam sem za diplomsko nalogo naredil raziskavo pri starejših od 65 let, in sicer, kako redna vadba joge po sistemu JVŽ vpliva na njihovo ravnotežje. Razlike v rezultatih treh testov za ravnotežje med tistimi, ki so vadili jogo, in tistimi, ki niso, so bile ogromne," pravi Vrbančič, ki nasploh opaža blagodejen vpliv joge na udeležence: "Z vadbe gredo odlično razpoloženi in na vadbo prihajajo redno, tudi spomladi na primer, ko je lepo in toplo vreme - to je najboljši pokazatelj pozitivnih doživljanj in sprememb, ki se vadečim zgodijo z vadbo."
Od preostalih ponudnikov joge se Društvo Joga v vsakdanjem življenju razlikuje tudi po tem, da jogo za hrbtenico izvajajo licencirani inštruktorji joge po sistemu JVŽ, ki so po izobrazbi diplomirani fizioterapevti. V Mariboru sta dva, po eden še na Ptuju in v Murski Soboti. "To je specialna vadba. Iz širokega nabora vaj pri jogi za hrbtenico izberemo tiste, ki ciljano delujejo na težave s hrbtenico in sklepi. Vadbo vedno prilagodimo prisotnim vadečim, da je res varna, ciljno usmerjena in koristna. Nekateri pridejo iz radovednosti, ko še nimajo težav, mnogi pa seveda zaradi resnih težav; nekateri so že bili operirani na hrbtenici, nekateri nočejo na operacijo, ker upajo na olajšanje. In z redno vadbo v glavnem dosežejo določeno olajšanje, včasih pa težave celo izginejo. Toda ljudje smo naravnani k takojšnjim rezultatom. Neko dekle, staro 25 let, je imelo diskus hernijo in kar nekaj kilogramov preveč. Po šestih mesecih mi je rekla, da bo nehala vaditi, ker jo že štiri tedne ne boli križ. No, po letu dni je prišla nazaj, saj so se bolečine vrnile. Ljudje včasih potrebujemo močne lekcije, da se nečesa naučimo." V Društvu JVŽ so v septembru pričeli nov semester vadb, med katerimi so tudi specialne vadbe joge za hrbtenico in sklepe, ki jih izvajajo fizioterapevti v že omenjenih treh mestih. Povsod se jim lahko zainteresirani še vedno pridružijo.
Telo je torej treba stalno negovati, ne le, ko imamo težave. Primerna, varna telesna vadba je pravzaprav nega telesa, kakor je vsakdanje umivanje, še poudari Vrbančič. "Joga poskrbi tudi za nego notranjosti telesa, ker organom omogočimo, da se sprostijo, da se prekrvijo, da začnejo normalno delovati." Koliko pa vadi on, ki je inštruktor? "Vadim vsak dan, brez izjeme, vsaj pol ure. Začnem že v postelji - še preden vstanem, si pretegnem stopala in prste, krožim z gležnji. Danes pa sem vadil tudi že s sodelavci iz Centra za pomoč na domu, kjer sem zaposlen kot fizioterapevt. Enkrat na teden vodim kratko vadbo za upravni del podjetja. Danes zjutraj smo v 20 minutah izvedli vaje za krepitev trebušnih mišic, stabilizacijo mišic ramenskega obroča, sklop vaj za izboljšanje telesne drže, za večjo gibljivost ramenskega in komolčnega sklepa ter vaje za krepitev in gibljivost kolen in kolkov, ki smo jih dopolnili z dihalnimi vajami. Poleg tega smo s kolegicama posneli kratek spot za našo Facebook stran, v katerem sem prikazal koristno vajo za tiste, ki v službi veliko sedijo," razloži, sicer pa se trudi, da jogijske principe uveljavlja in uvaja v svoje vsakdanje življenje, kjerkoli se da.
Morda si lahko odgovorimo na osnovna vprašanja, kdo sem jaz, kaj je svet
"Delam z ostarelimi ljudmi na terenu, na njihovih domovih, kjer so moja orodja v glavnem iznajdljivost, dobra komunikacija, potrpežljivost, razumevanje ter seveda obvladovanje ustreznih fizioterapevtskih znanj. Pri delu z uporabniki imam namreč vsak dan veliko izzivov, kako poiskati pravo rešitev v množici neoptimalnih." Vrbančič ne pije alkohola, ne kadi, ne je mesa.
Je lahko joge tudi preveč? "Ja, tudi to je možno, poznam primere, ko so se ljudje preveč zagnali ali se celo umikali z notranjo pretvezo, da se posvečajo jogi. Pri vseh stvareh v življenju je treba biti zmeren. Vaditi in živeti je treba v skladu s časom in prostorom. Treba je imeti zdravo mero zase in za druge, treba je razumeti, da je joga v pomoč, da živimo bolj kvalitetno, bolj zdravo življenje."
Kako razumeti mentalno zdravje
Sistem Joga v vsakdanjem življenju sledi nekaj ciljem: telesno zdravje, mentalno zdravje, socialno zdravje in duhovno zdravje. Kaj pa to pomeni? "Če vadite jogo pri nas, sistematično in varno, in zlasti če vadite tudi doma, ne le enkrat na teden v naših društvenih prostorih, lahko pričakujete izboljšanje počutja in telesnega zdravja. Ob sistematični in varni vadbi se kmalu zavemo, kje so naše telesne omejitve, in, kar je zelo pomembno – pri vadbi se naučimo, kako te omejitve odpraviti oziroma kako z njimi živeti. Z bolj subtilnimi metodami vadbe, kot so sproščanje, dihalne vaje in vaje koncentracije, pa se sčasoma zavedamo tudi svojih bolj subtilnih omejitev. Spoznavamo, kako deluje naš um ter kaj in kako početi s svojimi mislimi in občutenji. No, pa smo že na področju mentalnega zdravja."
"Človek, ki zna skrbeti za svoje zdravje, ki se zaveda svojih omejitev in prednosti, ki se zaveda, da je treba družbi tudi kaj dati, ne samo jemati, in dejansko s svojim življenjem prispeva k dobrobiti širše družbe, je oseba, ki je vitalni in bistveni del družbe," še izpostavlja Vrbančič, "z redno vadbo po sistemu JVŽ se te kvalitete izrazito razvijajo. Tako jaz razumem pojem socialno zdravje. S sistematično vadbo joge si sčasoma morda lahko odgovorimo na osnovna vprašanja o tem, kdo sem jaz, kaj je svet, zakaj sem na tem svetu, kaj naj počnem s svojim življenjem. To so osnovna bivanjska vprašanja in velika škoda je, če človek ostari, ne da bi v toku življenja razrešil vsaj katero od njih."
Vrbančič pri fizioterapevtskem delu ne uporablja samo znanj, ki jih je pridobil kot fizioterapevt, tudi prakse in tehnike joge so mu v veliko pomoč, pravi. "Ljudje, s katerimi delam, namreč ne potrebujejo samo telesne pomoči. Veste, kako se počuti nepokreten človek, ki ne more niti sam jesti, kaj šele, da bi lahko vstal in šel na stranišče? Pa je prejšnji teden še sam vozil avto, hodil po nakupih, vsak dan delal na vrtu, potem pa se je doma spotaknil in padel, si zlomil kolk in sedaj je v postelji in nepokreten. Kako se počutijo ljudje, ki so nenadoma v plenicah? Prej pa so bili vselej zelo urejeni, stalno so skrbeli za telesno higieno, zdaj pa mnogi ne najdejo ustrezne pomoči, ki bi jim pomagala pri najosnovnejših telesnih potrebah. Vendar ti ljudje potrebujejo še vse kaj drugega kot le telesno nego. Pri delu z ostarelimi sem uvidel, da so v jogi preštevilne dragocenosti, ki se jih da s pridom uporabiti ne samo za dobrobit telesa, temveč tudi za dobrobit drugih dimenzij človeškega bitja. Znanje za spopadanje s tovrstno problematiko črpam izključno iz joge, ker nimam drugega znanja - nisem psiholog niti psihoterapevt, ampak je znanj in izkušenj iz joge dovolj, da lahko pri večini tovrstnih težav nekako pomagam," sklene Vrbančič.
