Nadgradnjo pediatrije v UKC Maribor čakajo že desetletje. Bo spomladi vsaj montažna stavba pedopsihiatrije?

Doba novega koronavirusa pušča resne posledice tudi na duševnem zdravju otrok, to pa se kaže prav tako v vse večji prostorski stiski v enoti za otroško in mladostniško psihiatrijo na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor. Marca letos so imeli za kar 236 odstotkov več urgentnih obravnav kot marca lani, maja celo za 360 odstotkov več kot maja 2020, septembra pa še vedno za 175 odstotkov več kot septembra 2020. Povsod po Evropi opažajo pri mladostnikih v času epidemije porast štirih vrst psihičnih težav, pravi predstojnica pedopsihiatrije dr. Hojka Gregorič Kumperščak. Poleg nekemičnih odvisnosti so v času korone zaznali tudi za kakšnih 40 odstotkov več motenj hranjenja, predvsem anoreksije, tudi pri fantih. Prav tako opažajo več depresije in anksioznosti, tudi v kombinaciji. Ter več samomorilnih misli in poskusov samomora. Zaradi izjemnega pritiska na pedopsihiatrijo v bolnišnici so se v zadnjem letu skrajšale ležalne dobe, da so lahko pomagali čim več otrokom. Pred covidom je bilo to povprečje 22 dni, spomladi pa le še pet dni. Hitreje, kot bi bilo pravilno, odpuščamo paciente in jih damo v intenzivno ambulantno obravnavo. Lahko si mislite, kaj to pomeni za kvaliteto obravnave. Za večino je to sicer v redu, za nekatere pa ni in se spet vrnejo v hospital, razlaga Gregorič Kumperščakova. Zdaj je povprečje spet višje, septembra je bilo 18 dni. Takrat so povečali kapacitete za 30 odstotkov, tako imajo zdaj 13 postelj. Preuredili so sobo za timske sestanke in jo spremenili v še eno sobo za paciente, v katero so spravili tri postelje, vendar je to precej improvizorična rešitev, saj poleg postelj v sobi ni prostora za skoraj nič drugega. Sobe, kjer so imeli prej individualne sestanke ali pogovore s starši ali CSD-jem, zdaj tako nimajo več. Ves čas imamo 120- do 130-odstotno zasedene postelje. Ne glede na to, koliko jih imamo. Vedno je namreč večja potreba po hospitalizaciji. Ko prostore napolnimo še z zasilnimi ležišči, so res nagnetene. Več pa ne gre, pojasnjuje Gregorič Kumperščakova. V prvem letu novega koronavirusa (od oktobra 2020 do aprila 2021) so jim vmes celo zmanjšali število postelj, preselili so jih v četrto nadstropje, da je bila v drugem nadstropju pediatrije covid enota, kar se je izkazalo za slabo potezo za psihiatrijo. Mladostniki s psihičnimi težavami, ki so potrebovali hospitalizacijo, so namreč ležali tudi po hodnikih.Bolnišnična šola brez okenPrav tako so zmanjšali prostore za bolnišnično šolo. Edini skupinski prostor, v katerem poteka del pouka, je zdaj jedilnica, kjer imajo tudi pet obrokov dnevno, hkrati je to prostor za druženje in za izvajanje tako skupinskih kot individualnih psihoterapij pa za delavnice... Bolnišnična šola ima poleg tega še en prostor v pritličju. Brez oken.Ambulantne prostore imajo štiri, vendar tudi ti niso ustrezni. Ena ambulanta ima okoli štiri kvadratne metre. Ena jih ima osem. Standard je pa 16, postreže predstojnica z dejstvi. Zato si želijo postavitve montažnega objekta na dvorišču pediatrije, kjer bi pridobili predvsem ustreznejše prostore za ambulantni del zdravljenja, ki bi zadostili standardom. Tam bi bile štiri ambulante za pedopsihiatrijo in tri ambulante za psihologe, ki jih zdaj sploh nimajo. Dobili bi še čakalnico in prostor za skupine. Za to idejo so se zagreli v začetku pomladi, ko so beležili velik pritisk na pedopsihiatrijo. Sprva so dobili informacije, da bi lahko tak objekt stal v nekaj tednih in ne bi potreboval gradbenega dovoljenja. Nato se je izkazalo, da ga potrebujejo in da morajo steči še številni birokratski postopki. In odtlej ti tečejo, meljejo... Po optimističnem scenariju bi objekt zdaj lahko stal leto kasneje, kot je bilo sprva zamišljeno.Le 49 postelj za vse v SlovenijiProjekt je sicer vreden 290.000 evrov. Pomagal bo torej razbremeniti ambulante. Za hospitalni del pa montažna stavba nič ne pomeni, ob tem opozori Gregorič Kumperščakova. Dolgoročna rešitev bi zato bila novogradnja. Idejni načrt je že pripravljen. Načrtovana je enonadstropna stavba s približno 2300 kvadratnimi metri. V pritličju bi bile ambulante, bolnišnična šola in dnevni hospital, v prvem nadstropju pa hospitalni del. Samo tako celovita rešitev je pravilen odgovor na naraščajoče potrebe. Ministrstvo za zdravje je trenutno zelo naklonjeno taki rešitvi, saj se zelo zavedajo problematike naraščajočih potreb na področju dušenega zdravja otrok in mladostnikov.V vsej državi so sicer samo tri bolnišnice, kjer lahko otroke in mladostnike s psihičnimi težavami hospitalizirajo. Poleg mariborske še na ljubljanski pediatrični kliniki in na edinem varovanem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Vseh postelj v državi je torej le 49. V Ljubljani težavo na pediatriji rešujejo tudi z dnevno bolnišnico. To idejo ima tudi Gregorič Kumperščakova, in sicer, da bi jo uredili v prostorih zdajšnjih ambulant v četrtem nadstropju. Gre za koncept, razširjen v razviti Evropi, pove. Tam obravnavajo mladostnike, ki jim ni treba bivati v bolnišnici, a potrebujejo vsakodnevno obravnavo.Zakaj se nadgradnja pediatrije ni udejanjila?Vendar ni prav verjetno, da bodo to lahko uresničili, saj prostora primanjkuje tudi na drugih pediatričnih oddelkih. Ideja predstojnika pediatrične klinike dr. Jerneja Dolinška je zato, da bi v te male prostore preselili upravo klinike z njegovo pisarno vred, njihove sobe, ki so prostornejše in v pritličju, pa bi namenili pediatričnim ambulantam. Dolinšek spomni, da je bila pred dvanajstimi leti že dogovorjena nadgradnja pediatrije, potrdil jo je svet zavoda, država naj bi bila tudi že zagotovila denar, okoli šest milijonov evrov. Ne vem, kaj se je potem zgodilo, da je pediatrija izvisela. Zdaj nismo niti med prvimi desetimi na listi prioritet, se sprašuje šef pediatrije.Poleg tega so zaradi covidnih oddelkov na pediatrijo dali še otroško kirurgijo in infekcijski oddelek. To pomeni eno nadstropje oziroma do 30 postelj manj za druge na pediatriji. Po oceni zunanjega strokovnega nadzora, ki ga je pred desetletjem že opravil dr. Ciril Kržišnik, bi sicer na pediatriji potrebovali 90 postelj. Imajo jih 60. Poleg tega se je spremenilo bivanje otrok v bolnišnici, standard je, da ob otroku biva tudi mama oziroma eden od staršev. In predstojnik se zaveda, da kvaliteta bivanja staršev na pediatriji ni dobra. Zaradi tamkajšnje splošne prostorske stiske si želijo, da bi lahko bila pedopsihiatrija v ločeni stavbi, tako bi delno rešili še nekaj težav na pediatriji. - Pedopsihiatri opažajo porast nekemičnih odvisnosti, motenj hranjenja, depresije in anksioznosti ter samomorilnosti. - Pred epidemijo so mladostniki ležali v UKC povprečno 22 dni, spomladi 5 dni, septembra 18 dni. - Imajo štiri ambulantne sobe. Ena meri štiri kvadratne metre, ena osem, standard pa je 16. - Montažni objekt na dvorišču pediatrije bi stal okoli 290.000 evrov. - Postelje so ves čas 120- do 130-odstotno zasedene. Ne glede na to, koliko jih je. Pol leta čakanja Specialisti otroške in mladostniške psihiatrije v UKC MB so štirje. Za hospitalni in ambulantni del pa bi potrebovali sedem, osem psihiatrov. Imeli so že več razpisov, a tega kadra nasploh primanjkuje, zato se ne prijavi nihče. V Sloveniji je sicer trenutno 40 specializantov s tega področja, vendar se po vsej državi odpirajo centri za duševno zdravje, 26 je že odprtih, pedopsihiatra pa imajo za zdaj le štirje. Ti centri bodo v prihodnje delno razbremenili bolnišnice, saj naj bi skrbeli za preventivo in triažo. Ampak do tega je še daleč. Čakalne dobe v zdravstvenem domu so zdaj sigurno pol leta. Med čakanjem se težave stopnjujejo in zato veliko otrok pride k nam, pravi Hojka Gregorič Kumperščak.

Nadgradnjo pediatrije v UKC Maribor čakajo že desetletje. Bo spomladi vsaj montažna stavba pedopsihiatrije?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano