(MB-TEDEN) Kdaj bo Mariborsko Pohorje kot Rogla?

Medtem ko je za gostinci in drugimi turističnimi ponudniki na Pohorju zimska sezona, ki se jo bodo vsi trudili čim prej pozabiti, je vsaj poletje prineslo nekaj vzpodbudnih novic. Mariborsko in Ruško Pohorje sta bila v minulih vročih mesecih brez dvoma obiskana bolje kot v preteklih letih, a razloga za prav posebno veselje še zmeraj nima nihče.Niti Marprom, ki je sicer postregel z optimističnimi rezultati, po katerih naj bi obisk v kolesarskem parku že do konca tega meseca lanskega presegel za dvakrat, prav tako naj bi podvojili izkupiček. Sliši se dobro in v določeni meri tudi je, a je treba vzeti v obzir tudi, da doseči tak rezultat letos ne bi smelo biti posebno težko glede na to, da gondola lani zaradi postavitve vmesne postaje in predhodnega obsežnega spomladanskega remonta ni delovala skoraj pet mesecev. Kljub temu kolesarski park dela dobro, Maribor je vse bolj prepoznavna kolesarska destinacija, a se je treba vprašati, ali je usmerjenost samo v kolesarski turizem dovolj, da bi to območje postalo vsaj približek denimo Rogle, ki živi pozimi in poleti.Za kaj takega bi namreč ponudba na Pohorju morala biti bistveno pestrejša. Kljub najnovejšim Marpromovim atrakcijam (gorski trikolesniki, plezalna stena, zorbing) je ta še zmeraj siromašna ali, kot resignirano ugotavlja lastnik hotela Bellevue Marjan Krajnc, obiskovalci na Pohorju skorajda nimajo kaj početi. Na vrh se pripeljejo z gondolo, pogledajo v dolino in se tja bolj ali manj nemudoma vrnejo. Ker kaj pa jih pričaka? Še klopi, na katere bi lahko sedli in si v miru ogledali Dravsko dolino, Kozjak in številne avstrijske griče in hribe, ni. Da sage z razglednim stolpom, ki bi vsaj malo popestril ponudbo, niti ne omenjamo. Svetla točka je Trikotna jasa, žal pa od tam in vse do vrha ponudbe ni nobene. Lepo je vedeti, da v Marpromu o tem razmišljajo, a ta razmišljanja imajo dolgo brado in čas bi bil, da se katera od idej le obudi v življenje. Ne samo zaračunavanje parkiranja pod Pohorjem.Hkrati pa drži, kot pravi direktor Ranko Šmigoc, da Marprom ni Pohorje. Da lahko zagotavljajo vso smučarsko in kolesarsko infrastrukturo, imajo pogodbe s kar 120 lastniki zemljišč. Že samo to zaostruje ekonomske pogoje delovanja do skrajnosti, da o izgubi časa in energije, ki gresta za dogovarjanja in doseganje konsenza med toliko različnimi deležniki, ne govorimo. In prav tu se verjetno skriva največja konkurenčna prednost Rogle pa tudi Kop in Treh kraljev. Tam večino turistične ponudbe obvladuje po ena družba, s čimer seveda bistveno lažje dosega svoje cilje.Pri tem pa je treba upoštevati, da je Marprom glavni igralec na Pohorju postal po sili razmer, vskočil je po stečaju Športnega centra Pohorje in rešil, kar se je rešiti dalo. A dolgoročno občinsko podjetje, ki se primarno ukvarja z izvajanjem mestnega avtobusnega potniškega prometa, ne more biti motor razvoja tukajšnjega turizma. Če želi Pohorje postati uveljavljena turistična destinacija, bo treba poiskati strateškega zasebnega partnerja ali potencialnega lastnika, to pa bo možno šele s pridobitvijo vseh ali vsaj večine zemljišč. Ali za to obstaja interes in ali je mesto tak korak sposobno izvesti, pa je že drugo vprašanje. A dokler tega ne bo, tudi kakšnega resnega razvoja turizma na Pohorju, vsaj v kratkem, ni mogoče pričakovati.

(MB-TEDEN) Kdaj bo Mariborsko Pohorje kot Rogla?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano