Župan Saša Arsenovič je izgubil še eno bitko v boju za nadzor nad Javnim holdingom Maribor. Ta se je, kot je znano, začel kmalu po tem, ko mu je mestni svet novembra 2023 odvzel pristojnost za izvajanje ustanoviteljskih pravic v holdingu in jo prenesel nase. Ker se župan s tem ni mogel sprijazniti, je izvajanje sklepa zadržal in čez mesec dni glasovanje ponovil, a takrat dobil novo košarico svetnikov, ki spremembe niso le ponovno potrdili, ampak so jo izglasovali s še večjo večino.
Prepričan v svoj prav je Arsenovič zgodbo prenesel na upravno sodišče, kjer je marca lani sledil nov poraz. Sodišče je namreč sprva odločalo o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi do končne odločitve zadržali izvajanje sklepa mestnega sveta. Predlog je zavrnilo, saj Arsenoviču ni uspelo dokazati, da bi s tem za holding nastala nepopravljiva škoda, prav tako pa je menilo, da sta oba, tako župan kot mestni svet, politična predstavnika občanov, zato prenos ustanoviteljskih pravic na mestni svet ne pomeni nujno posega v javno korist. Ne glede na to, kot tudi ne glede na pozive svetnikov, naj od tožbe odstopi, je vztrajal vse do bridkega konca. Sodišče je namreč zdaj tudi pravnomočno sklenilo, da odločitev mestnega sveta ni v nasprotju z zakonodajo in da ni bilo nezakonitega poseganja v županove pristojnosti, saj da odlok ureja notranja razmerja ustanoviteljice, torej občine in njenih organov, pri čemer župan po mnenju sodišča nima izključne pristojnosti za imenovanja.
Projektov, ki bi nujno potrebovali denar, ki gre za tožbe, je v mestu več kot dovolj
Pri tem ni nepomembno dodati, da je vloga skupščine že ob ustanovitvi holdinga pripadala mestnemu svetu in ne županu, ne nazadnje so prve nadzornike v skladu z odlokom leta 2020 imenovali prav svetniki, a si je ta pooblastila župan kasneje vzel kar sam. To je med drugim utemeljeval z dobrim poslovanjem holdinga, ki da je pod njegovim budnim očesom bistveno popravil svoje delovanje, kar sicer drži, a le deloma. Ko je namreč župan navajal številke, kako se je promet holdinga v zgolj nekaj letih skokovito povečal, je pozabil povedati dve pomembni dejstvi. Da je danes v holdingu že deset podjetij, medtem ko jih je bilo ob ustanovitvi le šest, in da so prav vsa v zadnjih letih podražila svoje storitve, nekatera tudi za več deset odstotkov, ter s tem posledično povečala prihodke.
Medtem ko občina zaradi skrajne podfinanciranosti s strani države zateguje pasove na vseh koncih in krajih ter za nujne storitve in projekte iz žepov brska zadnje cente in se enormno zadolžuje, je bil torej pregovorno varčni župan za nadzor nad holdingom pripravljen seči globoko v občinski proračun. Stroški postopka skupaj s storitvami obeh odvetniških pisarn in številnih pravnih mnenj so namreč presegli 100 tisoč evrov. Seveda ni realno za pričakovati, da jih bo pokril iz lastnega žepa, kar zdaj zahtevajo v nekaterih svetniških skupinah, bi pa bilo prav, da končno preda orožje in odstopi vsaj od druge tožbe, s katero oporeka pravici skupnega sveta delavcev holdinga, da v nadzorni svet družbe imenuje svoja predstavnika. Projektov in subjektov, ki bi nujno potrebovali denar, ki gre zdaj za tožbe, je namreč v tem mestu več kot dovolj.
