(INTERVJU) Vladimir Rukavina: Na Festivalu Lent so stalne le spremembe

Pred vrati je 32. Festival Lent. Kaj lahko pričakujemo? Spet se vračate na Lent. "Najpomembneje je, da se vračamo h koreninam. Spet bomo na Lentu, ne še čisto obnovljenem. Vračamo se tja, kjer so že pred nami poletne dogodke delali splavar Vanč, gospod Jerman, Črt Mesarič. Ko smo videli, da se ljudje trumoma sprehajajo po prenovljenem Lentu, je bilo kljub finančnim težavam jasno, da moramo tja postaviti oder z brezplačnimi vsebinami. Na Lentu bomo tako imeli dogajanje pri Vodnem in Sodnem stolpu ter Oder pri Stari trti. Na promenadi bo še ulično gledališče. Na novem odru bo raznovrsten mednarodni program. Za vsakogar se bo našlo nekaj. Upam, da nam bodo ljudje zaupali, kot so nam nekoč. Blizu nove lokacije smo včasih imeli Večerov oder, kamor smo pripeljali zvezde jutrišnjega dne, kot je kitarist Popa Chubby. Čaka nas lepo, mariborsko druženje ob Dravi. Žal ne na plavajočem odru, temveč na obali. Tudi brez ognjemeta. Morda pa že prihodnje leto, ker ognjemeti niso več popularni, naredimo na Lentu šov z droni, ki ga pri nas še ni bilo. Spomnimo se, da si včasih od Vodnega do Sodnega stolpa potreboval 45 minut, ker je bila takšna gneča. Upamo, da bodo take množice že letos spet na Festivalu Lent. Seveda bo pa mesto polno. Od Mestnega parka do Lenta. Festivalsko mesto bo živelo."Kako se bosta programa na novem odru in Jurčkovem-Večerovem odru dopolnjevala?"Na novem odru smo šli v eksperiment. Edino, kar je stalno na Lentu, so spremembe. Program na Odru pri Stari trti se bo začenjal že ob 20. uri, končalo pa se bo do 22. ure. Ljudje bodo potem lahko šli še na Minorite, na Glavni oder na Trg Leona Štuklja ali na Jurčkov-Večerov oder, kjer se bodo koncerti začeli po 21. uri in bodo trajali dlje. Gre za eksperiment, ker ne vemo, kako se bosta odra zvočno prekrivala. Mislim, da je 20. ura za en sprehod ravno prava. Upam, da bodo ljudje to prepoznali. Poleg uličnega gledališča bo na lentovski promenadi tudi muzika na cesti, vendar je bo nekaj manj, kot smo si želeli. Težava je v denarju."Na Lentu bodo tudi ponudniki ulične prehrane, ampak tega, kot smo izvedeli v Večeru, ne boste imeli preko vi, temveč občinsko podjetje Mestne nepremičnine. "Tako. Ko smo začenjali priprave na letošnji Lent, nam je bilo popolnoma jasno, da bo treba na prenovljeni promenadi zagotoviti gostinsko ponudbo. Rezervirali smo že food trucke, bili smo pripravljeni to izvesti, ampak je nato bila odločitev mariborske občine, da tega ne bomo počeli mi. Upam, da so uspeli zagotoviti dobre ponudnike. Odjemalcev bo več kot dovolj. Se pa najbrž vsi strinjamo, da bi lokali, ki so na Lentu, bili za takšne množice premalo."Kje pa bodo ponudniki hrane?"Tega pa ne vem. To je vprašanje za županstvo. Mi smo svoj plan imeli, možno, da so kaj povzeli. Vse, kar vem, je, da nekaj bo."Župan je omenil možnost plavajočega odra v prihodnje. Kaj veste o tem?"Naša želja seveda je, da bi se plavajoči oder vrnil na festival. Mislim pa, da je naša vizija drugačna. Verjetno ima župan v mislih, da bi manjši plavajoči oder bil na lokaciji, kjer bo letos Oder pri Stari trti. Tukaj imeti veliki plavajoči oder, kakršnega smo imeli nekoč, je nemogoče. Sam plavajoči oder še zmeraj vidim pri Vodnem stolpu, kjer smo zgradili tribune za štiri tisoč ljudi, oder je bil velik 30 krat 30 metrov. Še labodi so prišli gledat labodje jezero. Ne vem, če je vizija enaka, bomo videli. Naša želja je, da se to zgodi. Nekoč smo plavajoči oder imeli le mi in Bregenz v Avstriji. Vsako mesto ima trg, kamor postavijo oder, mi pa smo bili zares unikatni. Župan si želi tudi dogajanja čez vse poletje. Poletje v mestu je prekrasna stvar, ampak naš festival je malo drugačen."Koliko denarja za festival ste prejeli ob mariborske občine? Nedavno ste prejeli dodatna sredstva tudi od države. Koliko bo šlo za Lent, ki stane okoli milijon evrov?"Naš festival je verjetno najdražji v Sloveniji. Ne po denarju, temveč po tem, da lahko ljudem največ damo zastonj. Moramo pa zaslužiti tudi s prodajo vstopnic. V parku in na lentovski promenadi bodo brezplačni programi. Art kamp financiramo prek našega rednega programa. Festival stane milijon in nekaj čez, v to pa niso vštete in-kind storitve. Se pravi storitve, ki nam jih sponzorji ne računajo. Od mariborske občine smo, ne upoštevajoč programa Art kamp, dobili 170 tisoč evrov, lani smo dobili 200 tisoč. Za letos so nam obljubili 300 tisoč evrov, ampak je to izpadlo iz proračuna. Skozi sponzorje, donatorje in prodajo vstopnic moramo ustvariti preostali denar. Od ministrstva za kulturo redno dobivamo 47 tisoč evrov. Letos nam je z lobiranjem uspelo dobiti dodatna sredstva od države. Mariborski poslanci Gibanja Svoboda so v parlamentu postavili poslansko vprašanje, zakaj po 67. členu zakona o kulturi ne dobimo več denarja. Gre za to, da javni zavodi, ki presegajo lokalni pomen, za svoje delovanje dobijo dodatna sredstva. Na predlog Mestne občine Maribor je ministrstvo za kulturo nato predlog podalo na vlado, ki je odobrila dofinanciranje. Za delovanje tako Narodnega doma Maribor kot tudi Festivala Lent naj bi dobili dodatnih 120 tisoč evrov. Prodali bomo, kolikor se bo dalo vstopnic. Tako bomo nekako, ob sponzorskih sredstvih, prilezli do milijona. Žal nismo tako bogati, kot je Festival Ljubljana. Njihov budžet je osem milijonov evrov, od ljubljanske občine dobijo pet milijonov evrov. O tem lahko le sanjamo, čeprav smo po številu prireditev še zmeraj največji."Koliko od teh 120 tisoč evrov bo šlo za letošnji Festival Lent?"Tega še ne vemo. Govorimo o integralnem proračunu. Videli bomo, koliko vstopnic bomo prodali. Če bo prodaja dobra, bomo sredstva namenili za druge programe. Morda pa bomo morali ves znesek porabiti za Festival Lent. Treba je vedeti, da imamo en oder več kot prejšnja leta. To pa stane. Oder je treba postaviti, ga varovati. Cene varovanja so šle v nebo. Upam, da celotnega zneska ne bo treba nameniti za to, da festival izpeljemo s pozitivno ničlo. Sicer pa se v 33. letih nikdar ni zgodilo, da bi naredili minus."Kako poteka dialog z županom, s katerim imata, kot ste že sami dejali, drugačni viziji? Polemike so bile tudi glede postavitve odra v Art kampu. "Različno. Včasih je dialog v redu, včasih se pa ne strinjamo. Na začetku nam ideja, da odra ne bi bilo na koncu promenade, ni bila všeč. Na koncu smo našli kompromis in oder prestavili na nekdanje bazene, kjer smo tudi že nekoč bili. Morda bo tam kakšna prednost. Ljudje bodo oder našli. Je pa to kompromis. Kjer gre, jih radi sklepamo. So pa stvari, pri katerih ne najdemo skupnega jezika. Včasih so tudi povišani toni. Sam menim, da bi mesto lahko dalo večji vložek. Včasih mesto razmišlja premalo velikopotezno. Plavajoči oder je seveda bil drag, je pa bil velika blagovna znamka. Splačalo se ga je postaviti. Na ta račun bi lahko dobili še dodatna sredstva. A to je pač naša vizija. Ne gre za spopad egov, gre za stroko in drugačna videnja."Odpirate v petek s koncertom Magnifica na Glavnem odru. "Tako, v Minoritih bo pa bosanska sevdah pevka Amira Medunjanin. Toliko različnih programov je, da mi je najbolj všeč, ko letam iz enega odra na drugega. V zlatih časih so me kdaj iz enega prizorišča na drugega peljali tudi gasilci s čolnom. V soboto imamo na Glavnem odru Večer slovenske popevke. Povezali smo se z orkestrom Slovenske vojske. Nastopili bodo Alfi Nipič, Raiven, Nuška Drašček. Zelo prijetno večerno druženje bo to. Za otroke in družine bo vsak dan program v parku, ulično gledališče pa bo na Lentu. Ob večernih urah, ko se bodo končali programi na novem odru."V torek, 25. junija bo otvoritev 36. Folkarta. Pridejo skupine iz vsega sveta, kajne?"Fantastičen program. Ves svet v malem. Folkart seveda ne bo le na Trgu Leona Štuklja, temveč bodo vsakodnevne parade po mestu, v parku. Ljudje to zelo toplo sprejemajo. Mislim, da smo edini folklorni festival pod patronatom Unesca."Afterji na Minoritih bodo. Prejšnji teden se je omenjalo, da jih morda ne bo. Zakaj?"Lutkovno gledališče je razpisalo koncesijo za točilni pult, niso pa našli prijavitelja, ki bi ustrezal njihovim zahtevam. Vračamo se tja mi. Kajti z dobičkom od pijače financiramo programe afterjem. Zaradi tega smo tudi mi želeli imeti prek ponudbo hrane, da bi z izkupičkom financirali novi oder."Na Glavnem odru, osrednjem komercialnem prizorišču, bodo nastopili še Plavi Orkestar, Pink Floyd tribute bend, projekt Izštekani - poklon Vladu Kreslinu, pa novosadska Disco opera. Bi se dalo narediti več, pripeljati bolj zveneča imena?"Prav mi smo uspeli nagovoriti Plavi Orkestar, da so se po petih letih ponovno aktivirali. Marsikdo se spomni njihovega zadnjega koncerta pri nas, leta 2018 na plavajočem odru. Veselim se tega emocionalnega trenutka. Na Trgu Leona Štuklja smo prostorno omejeni. Sprejme lahko med dva ter dva in pol tisoč obiskovalcev. Če želiš pripeljati zveneče ime, potrebuješ prizorišče za vsaj več kot štiri tisoč ljudi. Cene izvajalcev so v zadnjih letih šle v nebo. Za velika imena se cene začnejo pri sto tisoč evrih. To so velikanske produkcije, ki potujejo s tovornjaki, nastopajo pa na stadionih. Tega si Maribor vsaj še nekaj časa ne more privoščiti. Treba je tudi vse te stvari plačati. Če imaš prizorišče za dva tisoč ljudi in pripelješ izvajalca, ki stane sto tisoč evrov, bi morala vstopnica stati več kot 50 evrov. Pri nas pa je najvišja vstopnica 25 evrov. Številke so postale neverjetne."Ne marate primerjave z varaždinskim Špancirfestom, ki je nastal po vzoru Lenta, pa vendar. Lani so pripeljali škotsko rock skupino Franz Ferdinand. Koncert je bil brezplačen. Kako njim uspe, vam pa ne?"Zelo rad imam primerjavo. Njihov zavod za turizem ima prek gostinsko ponudbo. To je tisto, kar smo želeli narediti tudi mi. Franz Ferdinand so stali 60 tisoč evrov neto. Lahko so jih dali na prizorišče, ki sprejme deset tisoč ljudi. Mi tega nimamo. Kaj pa je razen tega še bilo na festivalu? Špancirfest je festival sprehajanja, kar smo bili tudi mi, ko so se ljudje sprehajali ob Dravi in spet se bodo. Programa festivalov sta neprimerljiva. Upam, da bomo kmalu primerljivi. To je morda tudi nek poziv tistim, ki se s tem ukvarjamo. Da bi spet lahko delali podobne stvari, kot je bil Sladolent."

(INTERVJU) Vladimir Rukavina: Na Festivalu Lent so stalne le spremembe

Jon Knez

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano