(INFOGRAFIKA) Za mariborskim turizmom je novo rekordno leto. Kaj ob tem pravi Jure Struc in kakšni so novi izzivi?

Za mariborskim turizmom je novo rekordno leto. Že novembra je bila presežena magična meja pol milijona prenočitev. Ker se dobra zasedenost nadaljuje še v zadnjem mesecu leta, bo številka na koncu okoli 540.000 prenočitev. To bo pomenilo okoli 23-odstotno rast v primerjavi z lani in približno 17 odstotkov več prenočitev kot v rekordnem predkoronskem letu 2019."Pol milijona prenočitev je pomembnih za samozavest mariborskega turizma. Pomeni, da smo po kovidu okrevali hitreje kot ostale mestne destinacije. Številka nam daje zaupanje v naše skupno delo in celoten ekosistem, ki ga skušamo zbuditi. Se pa moramo sedaj ukvarjati s tem, kaj gostu ponudimo in kako se počuti, ko mesto zapusti. Tu imamo še veliko dela," ob tem pravi Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor.Struc: Rekordno tudi brez OfemaRazlog za dvig destinacije direktor vidi v mednarodnih titulah, ki jih je mesto osvojilo to leto, in v promociji, ki je je bilo deležno na ta račun. Spomnimo, v tekmovanju za najboljšo evropsko destinacijo v letu 2023 je Maribor med 21 kraji zasedel tretje mesto, ob tem pa prejel naziv najboljše evropske kulinarične destinacije. Poleg tega, razlaga Struc, je tudi njihov zavod sistematično vlagal v promocijo na določenih trgih. "Pri Hrvatih imamo 36 odstotkov več prenočitev kot leto prej, pri Srbih 33 odstotkov, Čehih 39, Madžarih 29 in Slovakih 54 odstotkov več prenočitev. Nagovarjali smo tudi druge trge, vendar smo pri teh državah doživeli preboj. So na transverzali, ki gre mimo nas na morje, mi pa postajamo njihova postojanka. Maribor prepoznavajo kot destinacijo, kjer si je vredno vzeti pavzo za dan ali dva," razlaga sogovornik. Najštevilčnejši (tuji) gostje sicer tradicionalno ostajajo Nemci, ki ustvarijo deset odstotkov vseh prenočitev. Po prenočitvah jim sledijo Slovenci, Hrvati, Srbi, Poljaki, Avstrijci, Čehi, Italijani in Madžari.K največjemu številu prenočitev doslej je seveda pripomogel tudi Olimpijski festival evropske mladine, ki ga v zavodu za turizem dojemajo kot vrhunec letošnjega turističnega leta, vendar bi bil zgodovinski rezultat dosežen tudi brez tega dogodka, ki je prispeval okoli 30.000 ali 4,5 odstotka vseh prenočitev, razlaga direktor. "Če bi imeli dva do tri dogodke tega ranga na leto, bi to močno dvignilo turizem. Vsak športni dogodek, tudi svetovni pokal v downhillu, Zlata lisica ali nogomet, prinaša večje število prenočitev, ker del tekmovalcev in njihovih ekip biva tukaj tri do sedem dni. Na drugi strani so pomembna tudi veteranska tekmovanja, ki jih Mariborčani niti ne opazijo, pride pa do tisoč ljudi, ki znova dvignejo število prenočitev," o pomembnosti športnih dogodkov pripoveduje Struc.Več prenočitev tudi na račun martinovanjaLetošnje leto sicer ocenjuje kot izjemno uspešno tudi brez upoštevanja polmilijonskega rekorda. Kot vrhunce leta sogovornik izpostavi butično Žametno večerjo pod Kalvarijo, Festival Stare trte, "ki smo ga znova dvignili stopnico višje", Čarobni Maribor s panoramskim kolesom, ki je "hočeš nočeš magnet, ki privablja ljudi in všečke", in martinovanje. Pri tem najbolj množičnem mariborskem dogodku se je odmik od Trga Leona Štuklja oziroma vzpostavitev dodatnih prizorišč, namenjenih drugačnim, bolj finim gostom, na Grajskem trgu in Koroški cesti izkazal za pravo pot, je prepričan Struc. "V tednu martinovanja in še teden kasneje smo imeli poskok v prenočitvah. Gostinci so letos opazili, da je bilo veliko tuje govorečih ljudi in tudi Slovencev iz drugih delov države. Za martinovanje naslednje leto planiramo umeščanje vsebin še na prenovljeni Lent," dodaja.Največji projekt mariborski turistični zavod v letu 2024 sicer čaka ravno na Lentu, kjer bodo bedeli nad prenovo najbolj obiskanega turističnega objekta v mestu, Hiše Stare trte. Ta bo, kot smo že poročali, s pomočjo evropskih evrov dobila nov koncept in opremo ter v ospredje postavila predstavitev in degustacijo vin štajerskih vinarjev. "Želimo, da je ta naš svetilnik še večji, lepši in bolj svetleč," opisuje Struc. Vsebinsko pa se bodo 2024. najbolj posvečali kulturi, saj je to prihodnje leto tema Slovenske turistične organizacije (STO). Cilj je, razlaga Struc, da tudi kultura v turizmu doživi podoben preporod, kot ga je kulinarika, potem ko je STO k nam pripeljala Michelin. "Želimo si, da bi v naslednjih letih s kulturo res tesno sodelovali. Treba bo dati karte na mizo in pogledati, kateri projekti so lahko skupni. Vidim veliko možnosti, pa ne govorim samo o etabliranih projektih, ampak tudi manjših," pravi in še pojasni, da sta kulturna projekta, ki ju promovirajo v tujini, za zdaj Balet pod zvezdami in Opera pod zvezdami.Kdaj bodo odprti tudi ob nedeljah?Kljub vzpodbudnim številkam pa mariborskemu turizmu dolgoročno gledano ne manjka izzivov. Sam zavod za turizem se denimo že leta sooča s preskromnimi sredstvi za promocijo. V polmilijonskem proračunu, ki ga imajo na voljo za svoje projekte, za nagovarjanje (tujih) gostov letno napraskajo komaj sto tisočakov, ki jih usmerijo v digitalne kanale, saj za kaj drugega znesek ne zadostuje, pravi Struc. Drugi, širši izzivi so ureditev infrastrukture, javnega prometa, hotelskih sob. "Velik problem so odpiralni časi. V tem trenutku vse dni v letu delajo Hiša Stare trte, TIC in Muzej najstarejše trte. Če želimo povezati kulturo in turizem, bodo morale biti institucije odprte tudi ob nedeljah," na star problem opozori sogovornik. Siva lisa ostajajo še preslaba povezanost turističnih ponudnikov, premalo kvalitetnih turističnih produktov, turistično mrtva zlasti marec in november ter neizkoriščena Drava. Do ureditve plovnosti na njej je še dolga pot, se pa bo s prenovljenim Lentom ob reko vrnilo življenje, meni direktor in napoveduje, da bodo na "tem gromozanskem prizorišču" tudi sami poskrbeli za nove vsebine, kar pričakujejo tudi od Narodnega doma in Lutkovnega gledališča. Struc sicer velik potencial vidi v razvijanju splavarjenja.Za eno od problematičnih točk mariborskega turizma se je vedno smatrala tudi prekratka povprečna doba bivanja gostov, ki je 2,3 dneva in se skozi leta bistveno ne izboljšuje, a ima direktor Struc nekoliko drugačen pogled. "Ta doba je v Mariboru daljša kot na Dunaju, v Gradcu ali Zagrebu, kjer je od 1,8 do dveh dni. Ljubljana ima povprečno dobo 2,1 dneva, vendar to je normalno za mestni turizem, saj v mestu ne počitnikujemo," razlaga. Vseeno je do leta 2027 zaradi možnosti outdoor aktivnosti na Pohorju cilj priti na povprečje treh dni."Maribor se prebuja in dviguje"Z izkupičkom leta 2023 so načeloma zadovoljni tudi turistični ponudniki, ki so ob oznanitvi rekordov skoraj vedno skeptični. "Večje številke so pokazatelj, da se Maribor prebuja in dviguje v vseh segmentih. Kaže nam tudi to, da je bila odločitev za prihod našega podjetja na destinacijo Maribor pravilna," meni Nik Heler, vodja hotela Arena iz družbe Eurotas hoteli, ki je avgusta kupilo še hotel Piramida. Tega nameravajo odpreti predvidoma spomladi prihodnje leto, z Areno pa poslujejo od srede leta 2022. Heler pravi, da je za njimi dobro leto, zadovoljni so s številom prenočitev, optimizem jim vliva še pridobljeno državno sofinanciranje za obnovo in nadgradnjo hotela Arena, prav tako pa aktualna vlaganja v Pohorje, kjer sta bila prav tako s pomočjo države zgrajena nova štirisedežnica in športni poligoni. "Pohorje ima ogromno rezerve in potenciala. Vse te investicije kažejo, da bo destinacija še rasla," je prepričan sogovornik in ob tem še potrdi, da je letna sezona tudi pri njih že močnejša kot zimska, potencial za rast mariborskega turizma pa vidi v boljši infrastrukturi, dostopnosti do mesta in povezanosti turističnih akterjev.Rekorde številke se odražajo tudi v poslovnem hotelu City v središču mesta, kjer pravijo, da so imeli še boljšo zasedenost kot leto prej, s konkretnimi številkami pa tudi oni ne postrežejo. "Večji obisk v našem hotelu pripisujemo različnim dejavnikom, med katerimi so izjemnega pomena različni festivali, katerih organizacija prispeva k privlačnosti destinacije," pojasnjujejo. Največji izziv mariborskega turizma pa bo po njihovem mnenju "izboljšanje doživetij v Mariboru, predvsem ob nedeljah in praznikih". "Sedaj se moramo ukvarjati s tem, kaj gostu ponudimo in kako se počuti, ko mesto zapusti" "Če želimo povezati kulturo in turizem, bodo morale biti institucije odprte tudi ob nedeljah"

(INFOGRAFIKA) Za mariborskim turizmom je novo rekordno leto. Kaj ob tem pravi Jure Struc in kakšni so novi izzivi?

Jasmina Cehnar

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano