(INFOGRAFIKA) Snaga Maribor z rekordnim dobičkom: Se bodo zneski na položnicah zdaj znižali?

Po šoku zaradi občutnega porasta cen ogrevanja, ki je odnesel dolgoletnega direktorja Energetike Maribor Alana Perca, pritisk na položnice pa je mestni svet na predlog župana Saše Arsenoviča ublažil s 30-odstotno občinsko subvencijo, so se zastavila vprašanja, kako bo svetovna rast cen energentov vplivala na poslovanje tudi drugih občinskih podjetij, združenih v Javni holding Maribor. Posledice prepoznega zakupa plina so namreč že močno udarile po bilancah Energetike: če je podjetje do oktobra pridelalo 748.848 evrov dobička, se zdaj ocenjuje, da bo poslovno leto 2021 sicer končalo v plusu, a bo ta le 44.594 evrov, kar je daleč najslabši rezultat v zadnjih letih - še pred dvema letoma je dobiček znašal kar 1,7 milijona evrov.Pritisk na ceno ogrevanja se bo z novim letom umiril, saj je Energetiki za leto 2022 uspelo zakupiti plin po bistveno nižji ceni, kot je veljala konec leta 2021, bo pa podjetje, ki ga začasno vodi kar direktor holdinga Andrej Rihter, imelo letos precej višje stroške z elektriko. Z novim letom je namreč z Energijo plus sklenila novo enoletno pogodbo za dobavo elektrike - do konca lanskega leta veljavna cena 0,06452 evra na kilovatno uro se je zvišala na 0,20824 evra (po višji tarifi brez DDV). Preračunano to pomeni, da bo imela Energetika letos okrog 250 tisoč evrov več stroškov z elektriko.Večina podjetij še s pogodbami po starih cenahKako pa bo občutna podražitev cen električne energije vplivala na poslovanje preostalih občinskih podjetij? V večini družb vsaj v prvi polovici leta ne bo, saj jim še veljajo pogodbe po starih cenah: Pogrebnemu podjetju do 30. junija, Snagi do 31. avgusta, Nigradu do 30. septembra in Mariborskemu vodovodu do 31. maja. Edino podjetje, ki mu je zraven Energetike pogodba potekla konec lanskega leta, je Marprom. Ta je ravno prejšnji teden sklenil pogodbo z Energijo Plus za prvi kvartal leta 2022 - cena se je z 0,07633 evra na kilovatno uro zvišala na kar 0,30901 evra (po višji tarifi brez DDV). Kaj to pomeni za porast stroškov, je v tem trenutku težko oceniti, je poudaril direktor Bernard Majhenič, saj je odvisno od številnih dejavnikov. V januarju in februarju predvsem od tega, koliko elektrike bodo porabili za zasneževanje smučarskih prog.Na poslovanje Pogrebnega podjetja pa bo lahko že kmalu vplivala podražitev zemeljskega plina. Lani so imeli od maja do konca leta sklenjeno pogodbo z Energijo plus, na nedavno objavljeno javno naročilo za dobavo zemeljskega plina pa podjetje ni dobilo nobene ponudbe, zato bo izpeljalo nov postopek javnega naročila.Na očitek, da bi se lahko na rast cen energentov bolje pripravili s skupno nabavo energentov, v Javnem holdingu Maribor odgovarjajo, da so pogodbeni cikli povezanih podjetij glede dobave električne energije različni, kar pomeni, da so določene pogodbe še veljavne in se iztečejo šele proti koncu leta 2022. Zato skupnega javnega naročila še nismo oddali. Smo pa aktivno pričeli vse preliminarne postopke, in ko bomo uskladili cikel zakupa električne energije, bomo javno naročilo za vsa podjetja iz skupine JHMB tudi oddali, so napovedali in še dodali, da bo točen datum tega odvisen od veljavnosti pogodb in razmer na trgu energentov.Skupni poslovni rezultat precej boljšiRazen v Energetiki zvišanje cen energentov tako ni imelo vpliva na poslovni rezultat občinskih podjetij v letu 2021. Vsa podjetja iz skupine Javnega holdinga Maribor bodo po ocenah lansko leto sklenila s pozitivnim rezultatom. Med razlogi za to velja omeniti sprejemanje ustreznih strateških odločitev, pravočasno prilagajanje izrednim razmeram (covid-19), uspešno opravljanje dopolnilnih (tržnih) dejavnosti, izvajanje različnih investicij... so poudarili v holdingu, ki bo leto 2021 končal predvidoma z dobičkom 1,2 milijona evrov - izhajal bo pretežno iz dividend povezanih podjetij, so pojasnili.Izgubo je v obdobju od januarja do oktobra zabeležil le Nigrad (okrog 70 tisoč evrov), a ima tudi ta kljub soočanju z visoko rastjo cen osnovnih materialov v obdobju 1-11 že pozitiven rezultat, so navedli v holdingu, do konca leta pa se pričakuje, da bo Nigrad izkazal dobiček v višini 132.080 evrov. Daleč najboljši rezultat je v lanskem letu dosegla Snaga - ob koncu leta naj bi bila izkazala 1,8 milijona evrov dobička. Še v letu 2018 je bila mariborska družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve krepko v rdečih številkah, saj je njena izguba znašala kar 1,2 milijona evrov. Poslovni preobrat v holdingu pripisujejo predvsem dejstvu, da je sortirnica pričela delovati z maksimalno zmogljivostjo.Kaj pa pokaže primerjava skupnega poslovnega rezultata vseh povezanih podjetij v holdingu s prejšnjimi leti? Če se v letu 2021 ocenjuje, da bodo družbe skupaj dosegle 2,98 milijona evrov dobička, je v letu 2020 presežek prihodkov nad odhodki znašal 1,72 milijona evrov, v letu 2019 pa 1,89 milijona evrov.Snaga: dobiček predvsem iz tržnih dejavnostiOb rekordnem dobičku Snage se zastavi tudi vprašanje, ali lahko uporabniki v letošnjem letu potemtakem pričakujejo novo korekcijo cen - v tem primeru navzdol? Predviden dobiček izvira predvsem iz naslova tržnih dejavnosti, ki jih Snaga izvaja poleg gospodarskih javnih služb. Kot je že znano, je prišlo na začetku leta 2020 do korekcije cen gospodarske javne službe zaradi večjih izgub iz poslovanja, ki jih je družba Snaga beležila v preteklih letih in jih več ni zmogla pokrivati, odgovarjajo v holdingu.Skladno z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja bo Snaga po koncu poslovnega leta 2021 preučila, ali razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev presega deset odstotkov od potrjene cene. Če bo razlika večja od desetih odstotkov, se bo pričel postopek potrjevanja nove cene, so napovedali.Koliko za svetovalne pogodbe Javni holding Maribor je v letu 2021, prvem polnem letu delovanja, sklenil kar nekaj svetovalnih pogodb. Iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar je razvidno, da so za pravno svetovanje izplačali 73.290 evrov Danijeli Mešić (70 odstotkov za Marprom), zavodu Intelektum pa 62.399 evrov (za Mariborski vodovod in Pogrebno podjetje). Za te storitve nista bili izvedeni javni naročili, saj gre za t. i. socialne in druge posebne storitve, katerih skupna vrednost ne presega zakonsko določene mejne vrednosti 750.000 evrov, so zatrdili v holdingu. Za poslovno svetovanje podpore pri implementaciji modela holdinga JHMB so z družbo A.T. Kearny sklenili pogodbo v vrednosti 68.571 evrov. Pogodbo v tej vrednosti je sklenilo tudi vseh šest povezanih podjetij, kar pomeni skupni znesek 480 tisoč evrov. Svetovalno pogodbo v vrednosti 3300 evrov na mesec pa je holding sklenil z Lidijo Pliberšek, ki je holding vodila od ustanovitve do operativnega delovanja, nato pa za poln direktorski mandat ni kandidirala, a je ostala v ožjem vodstvenem timu. Njene naloge vključujejo predvsem koordiniranje pri pripravi nove organizacijske sheme JHMB, pojasnjujejo v holdingu. Ta naj bi bila uvedena s 1. februarjem, do takrat pa je tudi časovno opredeljeno sodelovanje s Pliberškovo. Plača direktorja Andreja Rihterja je sicer 8990 evrov bruto. Če bo razlika večja od desetih odstotkov, se bo pričel postopek potrjevanja nove cene

(INFOGRAFIKA) Snaga Maribor z rekordnim dobičkom: Se bodo zneski na položnicah zdaj znižali?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano