V Sloveniji 4. junija obeležujemo dan krvodajalstva, saj bo minilo točno 80 let od prvega odvzema krvi, ki so ga opravili v takratni vojni bolnišnici v Ljubljani. Na dan v zdravstvu potrebujejo okoli 350 krvodajalcev, vseh aktivnih krvodajalcev v državi pa je okoli 95.000. Danes je Rdeči križ Slovenije na Glavnem trgu v Mariboru tako predstavil novo kampanjo, s katero predvsem mlade vabijo h krvodajalstvu. Naslovili so jo (P)ostani del moštva - mlada kri za vse ljudi, njeni ambasadorji pa so študentje, ki sicer že 20 let redno organizirajo krvodajalske akcije na svojih fakultetah po državi. "Če vsi za 15 minut odložimo telefon in ta čas posvetimo temu, da nekomu rešimo življenje, bomo naredili ogromno," je vrstnike pozvala Pina Slaček, ena izmed dvanajstih mladih ambasadorjev.
Zdravnica Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor je poudarila, da je krvodajalstvo v resnici gibanje, ki ga soustvarja množica ljudi. Opozorila pa je, da v luči staranja prebivalstva potrebujejo "novo generacijo mladih krvodajalcev, ki bodo s podobnim razmišljanjem ohranili prostovoljno neplačano krvodajalstvo še naprej. To je zelo pomembno za slovensko družbo in zdravstvo. Tega se ne da kupiti z denarjem. V ozadju so pomembne človeške vrednote, h katerim moramo spodbujati mlade. Če bo mladina pripravljena pomagati z darovano krvjo, ki rešuje življenja, bo pomagala tudi pri razvoju moralnih vrednot in povezovanju državljanov. Tako bomo na koncu imeli mir med ljudmi, to pa je naš skupni cilj," je povedala.
Mladi v svetovnem vrhu
Da si prav gotovo vsi želimo miru, se je strinjal Metod Dolinšek, sekretar mariborskega območnega združenja Rdečega križa. "Samo družbe, kjer bo solidarnost močna, bodo odporne na izzive sodobnosti," je prepričan. "Naše mlade generacije so v svetovnem vrhu po odzivanju na darovanje krvi," je pohvalil mlade krvodajalce. To je po njegovem posledica globoko ukoreninjenega sistema vrednot v družbi, med katerimi je krvodajalstvo pomembna dejavnost. Podpornikov sistema krvodajalstva je okoli četrtina Slovencev, je ocenil. Poudaril je, da že 80 let zagotavljajo, da nihče ni ostal brez krvi, ko jo je potreboval, in ta cilj zasledujejo še naprej. "Krvi žal ne moremo sintetizirati. Lahko nam jo le nekdo podari ali odkupno da. Ne želim pa živeti v državi, kjer bi kri postala odkupno blago, še ena komercialna dobrina," je dodal Dolinšek.
V Mariboru skušajo podaljšati obstojnost krvi
Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, je povedala, da se pri krvodajalstvu mladost povezuje z upanjem, znanjem in močjo skupnosti. Spomnila je, da je v Mariboru doslej kri darovalo že več kot 5000 študentov. "Mladi ne stojimo ob strani, ampak v prvi vrsti. Ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z družbo," je dejala.
Dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, pa je povedal, da so na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru nedavno pričeli uresničevati raziskovalni projekt, v okviru katerega bodo skušali podaljšati obstojnost človeške krvi s sedanjih 42 na 90 dni, kar bi pomenilo pomembno novost pri zbiranju krvi.
