Med letoma 1884 in 1889 so v Mariboru na desnem bregu Drave, na območju med Železniškim in Starim mostom ob današnji Pobreški cesti, zgradili Cesarsko-kraljevo moško kaznilnico. Po obsegu in mogočnosti še danes fascinantna stavba, čeprav v nekaterih delih obnovljena, v drugih pa žalostno propadajoč sameva, je v tistem obdobju veljala za največjo in najsodobnejšo kaznilnico ne le na Slovenskem, ampak širše na območju takratne monarhije.
Sprehajalca Vid Kmetič in Katja Treer sta včeraj popoldne popeljala okoli zvezdasto zasnovanega zaporniškega kompleksa, kar je bil značilno za tovrstno arhitekturo 19. stoletja, in medtem predstavljala zgodovino in zanimivosti, povezane s tem kompleksom. Kmetič je izpostavil nekdanjemga upravitelja Nika Vrabla, ki je znal tudi upore zapornikov krotiti na miren način. Imel je tudi napredne nazore, saj je bila v kaznilnici tudi šola, ne le za mladoletne zaportnike, ampak tudi za nepismene. Želeli so jih namreč po prestani kazni napotiti na bolj perspektivno življenjsko pot. Tako so imeli tudi zelo bogato založeno knjižnico. Pa seveda številne delavnice, kjer so se lahko kaznjenci priučili raznih veščin- od metlarske, knjigoveške, sodarske, izdelovali so tudi pohištvo za druge zapore, pa tudi krste.
V moški kaznilnici je bil prostor za 542 obsojencev, ki so prestajali kazen večinoma zaradi kriminalnih dejanj. Katja Treer je prebirala hišni red, ki je bil precej strog. Vstajati so morali ob točno določeni uri, poleti ob 5. pozimi ob 6. Poleti je delovni čas trajal enajst ur, pozimi devet. Ker so vse lahko počeli le na ukaz oziroma na žvičg piščalke, nas je tudi Kmetič udeležence "priganjal" s piščalko. Razmere v nekoč mrzlem zaporu, zaradi česar so se tudi razpasle bolezni, pa smo tudi občutili v hladnem in vetrovnem vremenu.
Še sprehod in zaključek
Za današnjo soboto so bili načrtovani še trije dogodki, ampak sprehod po Botaničnem vrtu je zaradi močnega vetra odpadel, dopoldne je s sprehajalno palico po mestu popeljala še Lavra Munda Slaček, ob 16. uri pa se začne sprehod po življenju prvega profesionalnega novinarja, ki ga bo vodil Rok Kajzer. Potem pa ob 18. uri že sledi podelitev letošnjih nagrad festivala. Več tukaj.
Če so bile torej na eni strani delavnice, pa v enem delu tudi kapela, bolnišnica, na kar še danes spominja objekt Karantena, pa je bil del zapora tudi tako imenovani "samotni", kjer so bile samice. Zaradi varnosti si jih nismo mogli ogledati, smo pa lahko v dogovoru z Regionalno razvojno agencijo Podravje - Maribor, ki ima v enem od traktov prostore, vendarle pokukali v en del in se prepričali o razsežnosti in premišljenosti gradnje. Sprehajalca sta razmere v (strašljivi kleti) prikazala z videom, ki so ga posneli par let nazaj. V arhivu RTV Slovenija na spletu pa najdete tudi reportažo iz zaporov. "Energije tam so res neverjetne, sama sicer ne verjamem preveč v to. Toda ko smo snemali, je tako dvema snemalcema, kakor tudi Vidu spodaj postalo slabo. Meni ni bilo nič, morda zato, ker je to bil samo moški zapor," je povedala Katja Treer, voditeljica in novinarka na RTVS. Samice so bile v kleti, dve nadstropji pod zemljo, kjer so imeli tudi skladišče, shrambo.
H kaznilnici je sodila še upravna stavba, dve enonadstropni stanovanjski hiši za zaporniško osebje, kompleks je bil obdan s petmetrskim obzidjem, znotraj katerega je bil urejen geometrično zasnovan vrt. Kazen so v kaznilnici prestajali tudi številni politični zaporniki, med katerimi sta bila tudi Josip Broz Tito in pisatelj Ivo Andrić. Med zavezniškimi letalskimi napadi med drugo svetovno vojno je bila kaznilnica zelo poškodovana. Po vojni so jo deloma obnovili, dokončno pa ukinili leta 1963.
