Danes so v Mariboxu obeležili jubilejno, 40. tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Približno 1500 otrok iz šol, ki so se v Mariboru in 12 okoliških občinah, ki jih pokriva mariborski zdravstveni dom, v tekmovanju izkazali kot najboljši, so nagradili z ogledom animiranega filma Lili in žverca.
Otroci so nagrado v kino dvorani dvorani bučno pozdravili z navdušenim aplavzom. Pred risanko pa so prisluhnili še kratkemu videu, ki so ga posneli v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca, v katerem so jim medicinska sestra, zobozdravnica in vrstniki še enkrat povedali, zakaj tekmujejo in kako lahko poskrbijo za to, da bodo še v prihodnje imeli sijoč nasmeh. Vodja otroških zobozdravnikov Ingrid Merc Hribernik je otrokom o tem spisala celo pesmico. "Sedaj ste vzor vsem učencem. Le nadaljujte s to dobro navado," jim je še položila na srce in namignila, da zobne ščetke tudi rade hodijo z njimi na počitnice.
Maribor sodeluje pri tekmovanju že od vsega začetka, nam pove diplomirana medicinska sestra Maja Mandić Kresojević, strokovna vodja otroškega zobozdravstva. V vsak razred gredo medicinske sestre trikrat letno, enkrat letno obiščejo tudi vrtčevske otroke drugega starostnega obdobja, kjer jih naučijo "risati sončke, pometati zobke in žiga žaga". Pod njihovim okriljem je v tekmovanje vključenih že 54 osnovnih šol. Sogovornica si želi, da bi "zobne ščetke znova domovale tudi v šolah, kot nekoč. Da bi bilo vsakodnevno ščetkanje po malici ali kosilu v šoli bilo del vsakdana, ne le ob naših obiskih."
Akcija sicer poteka pod okriljem Stomatološke sekcije slovenskega zdravniškega društva, pod vodstvom primarija Mateja Leskoška. "Vključenih je okoli 99 vseh šol po državi. Naj razred Slovenije je letos 5. b iz OŠ Metlika. Mariborska regija pa je primerljiva z ljubljansko in celjsko. V večjih urbanih središčih so rezultati običajno boljši kot na periferiji," nam je povedal.
Higiena zob se je med covidom poslabšala
V času pandemije covida-19 so tudi v zobozdravstvu zaznali posledice zaprtja družbe. "Higiena je padla za okoli 30-40 odstotkov. Otroci so bili doma, hladilnik je bil na dosegu roke, bili so čudni časi in nihče vedel, kaj se bo zgodilo. Otroci so padli iz dnevne rutine, medicinske sestre niso prihajale v šole in ni bilo stalnega opozarjanja," razloži Leskošek. Doda, da se še niso vrnili na nivo pred korono. Pričakuje, da bodo za to potrebovali še dve leti. Ob tem si želi večje angažiranosti staršev ter da bi se v tekmovanje vključila tudi zadnja triada osnovnih šol in srednje šole, pa tudi vrtci. "To je žal povezano s plačilom ZZZS. Ampak usta so naša pot v organizem," dodaja v opomin pomenu ustnega zdravja.
Tudi pedontologinja, vodja mariborskega otroškega in preventivnega zobozdravstva Polona Ivanič se strinja, da bi bilo smiselno razširiti preventivo. Predvsem v zadnji triadi osnovne šole in pri dijakih opažajo, da ustna higiena pada. "So najbolj ranljiva populacija, ker so starši pri njih manj prisotni, imajo slabše higienske in prehranjevalne navade, pijejo sladke pijače ..." opiše Ivaničeva. Leskošek opaža tudi, da manj pogosto hodijo na zobozdravstvene preglede. "Mnogokrat se zgodi, da jih tudi po štiri leta ne vidimo, dokler nimajo že težav," izpostavi. "Preventiva je razvoj. Če jo bomo okrepili, ne bomo rabili toliko kurative. To se splača v več pogledih. Tudi finančno," doda Ivaničeva.
Cilj: Imeti zobe do konca življenja
To pa so tudi dobri temelji za zdravje v odraslosti, se strinja vodja zobozdravnikov v Mariboru, Romana Mance Kristan, ki bi si pravtako želela več vlaganja v preventivo. "Otroci so danes najprej na dobri poti, potem se v srednji šoli izgubijo in ko pridejo v odraslost, je to že pozabljeno. Morali bi vpeljati preventivo tudi med odrasle. Ljudje radi pridobivajo to znanje. Pogosto nam rečejo kaj v stilu zakaj me tega niso naučili že prej. Tako bi lahko ohranjali zdrave zobe in obzobna tkiva celo življenje. Starost ni razlog, da si brez zob. Imeti svoje zobe poveča kvaliteto življenja. To je naš cilj," nam je povedala.
Tekmovanje v čistosti zob ima v 40 letih sicer pomemben učinek. Če so ob začetku otroci zaključili osnovno šolo s povprečno šestimi okvarjenimi zobmi, je danes povprečje okoli dva okvarjena zoba - pred korono pa so bili celo že na 1,3 okvarjenega zoba v povprečju. Zobozdravniki ob tem opažajo, da imajo otroci tudi vse manjše čeljusti zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad (hrana je mehkejša), zobje pa niso manjši, zato imajo tudi vedno več težav s krivimi zobmi, posledično jih vedno več potrebuje zobni aparat. "Staršem je treba tudi razložiti, da napotnica za prvi pregled pri ortodontu še ne pomeni, da bo zobni aparat plačan iz zavarovanja," še pove Ivaničeva. Ortodont namreč lahko oceni, da gre le za estetsko anomalijo, kar pa starše po več letih čakanja na pregled običajno precej razburi.
