Knjigarna je prostor odprte misli in sproščenega duha, je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, ko je v družbi mariborskega župana Saše Arsenoviča danes razgrnila mavrično zastavo pred Mariborko. Zato ker ceni te vrednote moderne demokracije, ki jih moramo ohranjati, kot pravi, se je lani tudi javno oglasila - kot edina političarka - ob napadih, ki so se dogajali na omenjeno knjigarno. "Parade ponosa so izraz enakopravnosti vseh," je poudarila na javni razpravi, ki je sledila razgrnitvi zastave v Univerzitetni knjižnici Maribor in jo je vodil Dnevnikov novinar Ervin Hladnik Milharčič. Tisti, ki trgajo te zastave, pa so nasprotje vrednot enakopravnosti, je še dodala predsednica, ki se je na tovrstne incidente odzivala že tudi kot informacijska pooblaščenka. "Gledanje v spalnico nekoga je zavržno," je bila jasna.
Tudi Arsenovič je izjavil, da so ga napadi na Mariborko lani žalostili. "Žal to ni edina neprijetna zadeva, s tem se srečujemo vsak dan po fasadah, v odnosih in sovražnem govoru in sovražnosti na spletu in socialnih omrežjih. Zato je vsak poziv k strpnosti in k miru ter sprejemanju različnih in različnosti potreben. Glas tistih, ki smo proti temu, mora biti glasen in odločen," je dodal.
Kot v Ljubljani pred 15 leti
Kako strašljivo je "siegheilanje" v Mariboru, je dejala pesnica Anja Zag Golob, urednica založbe VigeVageKnjige, ki upravlja Mariborko, ter znana aktivistka za skupnost LGBTQI+. Spomnila je na več napadov na knjigarno, tudi fizičnega na njihovo zaposleno, in pisanje sovražnih grafitov, ki jih niso izbrisali, temveč raje spremenili v umetniški artefakt kot opomin na te dogodke. "Ta bitka ni od nas izbrana. Prišla je na naš prag, ko smo obesili zastavo. To bomo nadaljevali, pa naj stane," je povedala. Pred Mariborko bo tudi letos stal varnostnik, ki ga financirajo sami. Želi pa si, da bi kot posledica bila kakšna sprememba za mesto. "Maribor je deprivilegiran. Namesto v hruške betona bi občina morala vlagati več v kulturo, umetnost in izobraževanje," je dodala pesnica.
Simona Muršec, dolgoletna organizatorka Parade ponosa, je orisala razvoj odnosa med prireditelji parade in policijo v Ljubljani v zadnjem desetletju; da se danes policija ob nestrpnih dogodkih "odziva kot partner, ki opravlja svojo vlogo". V Mariboru vidi šele zametke te zgodbe. Tudi pravnica dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je povedala, da se je v soboto na mariborski paradi počutila kot v Ljubljani pred 15 leti. Ob tem je spomnila, da tudi v njeno Pritličje, lokal v središču Ljubljane, ki slovi kot prostor odprte misli in duha, prihajajo "siegheilat", in to kar sredi dneva.
Ovadbe končajo v košu
Kar zadeva težavo sovraštva in nestrpnosti v družbi, smo danes precej neuspešni, pa je dejal mariborski filozof dr. Boris Vezjak. Izpostavil je, da vse ovadbe na temo sovražnega govora namesto na sodišču končajo v košu. Nataša Pirc Musar je pri tem dodala, da gre za težavo tožilstva, ker teh zadev ne spusti do sodišča, na kar da je že opozarjala. Vezjak je izpostavil še, da so napadalci, ki so se večkrat spravili na Mariborko tako ali drugače, člani skupine Slovenski red, o čemer smo v Večeru že poročali. Opisal jih je kot indoktrinirane mladoletnike, ki v eni roki nosijo razpelo, z drugo pa kažejo sredinca. "Zakaj nismo zmožni detektirati porasta radikalnih desnih gibanj?" se je ob tem spraševal in dejal, da tako akademska skupnost kot novinarji nosimo svoj del odgovornosti pri tem. Ob tem pa je izrazil razočaranje nad vlado Roberta Goloba, ki je napovedovala boj proti sovražnemu govoru kot svojo prioriteto, nato pa na to pozabila in začela prakticirati "sovražnostni govor". "Porast homofobije in transfobije je posledica političnih agend," je poudaril Vezjak in spomnil, da je v Sloveniji aktivnih vsaj sedem radikalnih desničarskih skupin. "Homofobije je v družbi manj, je pa bolj radikalizirana," je zaključil.
Simona Muršec je dodala, da gre pri večini teh napadalcev za načrtno taktiko, da polnoletna oseba v ozadju usmerja mladoletnike, ki zaradi svoje starosti nato niso kaznovani. Dr. Roman Kuhar z ljubljanske Filozofske fakultete pa je dodal, da ne gre več za neorganizirane individualne napade, temveč se nasilje institucionalizira. Strinjal se je, da je težava, ker ni niti enega sodnega epiloga teh dogodkov. Ob tem pa izpostavil tudi visoko stopnjo samocenzure tako v medijih kot v šolstvu zaradi premikov v pozitivni smeri, kar zadeva boljšo zakonodajo na področju pravic skupnosti LGBTQI+ in manjšo socialno distanco do homoseksualcev - spomnil je, da je v 90. letih okoli 60 odstotkov Slovencev nasprotovalo temu, da bi bil homoseksualec njihov sosed, medtem ko je danes takih po anketah okoli 20 odstotkov. "Gre za možnost sobivanja, ne za to, da se imamo vsi radi," je bil jasen. Prepričan je tudi, da smo včasih zaslepljeni z radikalnimi skupinami, ki pa da ne odražajo celotne družbe. Strinjal se je, da je vzpon radikalnih gibanj dejstvo, zoper to pa, meni, potrebuje družba več sodelovanja, tudi če se v popolnosti med seboj ne strinjamo.
