Mariborska občina je na razpisu ministrstva za kulturo pridobila 682 tisoč evrov za prenovo Loretanske kapele v okviru evropske kohezijske politike za obnovo pomembnih kulturnih spomenikov in njihovo ponovno vključitev v življenje skupnosti. Zato sta župan Saša Arsenovič in ministrica Asta Vrečko v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja podpisala pogodbo o sofinanciranju investicije, ki je ocenjena na 832 tisoč evrov in naj bi bila končana do leta 2027. Občina je že tudi objavila javno naročilo za prvi sklop prenove, gradbeno obrtniška dela, na katero pa se je prijavil samo en ponudnik, Lesnina MG Oprema, ki je ponudil ceno 1,1 milijona evrov. "Loretanska kapela je ena izmed skritih točk mesta, ki jo bomo znova odstrli," je poudaril župan Arsenovič.
Obnovili bodo tudi tri kamnite kipe
Kapela, ki se nahaja v jugozahodnem delu mariborskega gradu, je v slabem stanju: v temelje prodira vlaga, streha zamaka, okna ne tesnijo, tlak je majav, omet se lušči, v prostoru je vlaga, ki uničuje stene in opremo. Zato naložba zajema celovito prenovo zunanjosti in notranjosti kapele z ohranitvijo vseh njenih varovanih lastnosti. Obnovljeni bodo tudi trije kamniti kipi, ki so bili nekoč nameščeni nad vhodom v kapelo, a so bili močno poškodovani in odstranjeni, ker so zaradi nestabilnosti ogrožali mimoidoče. Namen investicije je prenovljeno kapelo na privlačen način predstaviti javnosti z novimi kulturno-turističnimi produkti.
"V načrtu je postavitev stalne razstave v kapeli in priprava povezane romarske poti med stolnico, kapelico in frančiškansko cerkvijo," je napovedala direktorica Pokrajinskega muzeja Mirjana Koren. "Prenova kapele je izjemnega pomena iz vidika slovenske kulturne dediščine. V naravi dediščine je, da je odprta, dostopna, da jo ljudje lahko vidijo in se z nje učijo. Pomembno je, da bo kapela po prenovi dostopnejša javnosti, da bo zasijala v polnem sijaju in predstavila zanimivo zgodovino mesta in gradu širši javnosti," je poudarila ministrica Asta Vrečko. Loretanska kapela velja v slovenskem prostoru za izjemno dragocenost z vidika kulturne dediščine. Leta 1655 jo je naročil in financiral takratni lastnik mariborskega gradu, Jurij Jernej grof Khisl. Zgrajena je po vzoru loretanske hišice v Loretu in natančno posnema original v Italiji. Notranjost je poslikana s freskami prizorov iz Marijinega življenja in svetniških legend, prezbiterij je pregrajen z mrežo.
Center Rotovž tretji steber kulture v Mariboru
Kulturna ministrica je obisk Maribora izkoristila tudi za ogled gradbišča Centra Rotovž, ene največjih kulturnih investicij v državi. Kot je znano, je vrednost projekta iz 25 milijonov evrov narasla že na 40 milijonov evrov, kar povzroča skrbi tako občini kot državi glede pokritja finančne konstrukcije. Ministrstvo za kulturo je doslej plačalo 9,6 milijona evrov, čeprav se je v pogodbi z občino zavezalo, da bo projekt sofinanciralo v višini do 12,7 milijona evrov. Toda do konca leta 2024, ko se je iztekel pogodbeni rok za zaključek sofinanciranja, občina zaradi zamika del ni uspela počrpati vsega predvidenega denarja. Kasneje so sicer uspešno pridobili dodatna sredstva v višini 6,4 milijona evrov v okviru mehanizma CTN, toda zaradi enormne podražitve investicije se še vedno iščejo rešitve za njeno financiranje.
"Na ministrstvu za kulturo smo naš del pogodbe v celoti izpolnili, žal v tem času niso bila počrpana vsa sredstva. Z mestno občino iščemo rešitev, kako bi našli drugo obliko financiranja, saj je tako ministrstvu kot državi v največjem interesu, da se ta investicija uspešno zaključi in čim prej zaživi," je poudarila ministrica Asta Vrečko. Župan Arsenovič zato ohranja upanje, da bo država prispevala še vsaj 10 do 12 milijonov evrov in tako izpolnila prvotni načrt, da bi financirala polovico vrednosti Centra Rotovž. "Imamo velik posluh vlade in upam, da bomo prišli do sofinancerske rešitve s strani države. S to investicijo, ki bo verjetno presegla 40 milijonov evrov, bomo dobili tretji steber kulture v mestu; če so vsi javni zavodi en steber in SNG Maribor drugi. Iz sredstev CTN bomo prenovili tudi poročno dvorano in protokolarne prostore, zraven tega bomo povezali vzhodno in zahodno stranico. Upam, da bomo tam našli prostor za razstavišče največje likovne zbirke, ki jo v Sloveniji poseduje NLB," je še povedal župan Arsenovič.
