Ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta se ob vladnem obisku Maribora, ki poteka danes, zjutraj najprej srečala z direktorjem SNG Maribor, Danilom Roškerjem. Jutri se namreč izteče zadnji rok za zaključek energetske prenove gledališča, ki je del večjega državnega projekta obnove štirih kulturnih zavodov - ob SNG Maribor še Narodnega muzeja Slovenije in dveh enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v Ljubljani in Kranju.
Kot je poudarila Asta Vrečko, gre v tem primeru za pomembno, a precedenčno sodelovanje med kulturnim in okoljskim resorjem, ki sledi širši ideji zelenega prehoda in kulture v horizontalnem smislu. Kot je dejala so energetske obnove stavb finančno zelo zahtevne, kar je za kulturno ministrstvo in njihove budžete običajno prevelik zalogaj, ki bi si ga sami zelo težko zamislili, zato običajno "zmanjka za tisto, kar se ne vidi", kot je dejala. Prav zato je pomembno sodelovanje z drugimi resorji, da prepoznajo pomen kulturnih ustanov tudi v širšem družbenem smislu - tudi za vzgojo in duševno zdravje. Omenila je tudi, da je to praksa, ki je v drugih evropskih državah že ustaljena.
Skupaj je projekt sicer bil vreden dobih 16 milijonov evrov, od tega so za SNG Maribor namenili dobrih 9,7 milijona evrov, Narodnemu muzeju dobre 3 milijone evrov, Zavodu za varstvo kulturne dediščine pa nekaj manj kot 1,4 milijona evrov za ljubljansko in 2,1 milijona evrov za kranjsko izpostavo.
Kumer je povedal, da mu je kultura blizu in da razume, kako strateško pomemben objekt so sanirali. Povedal je, da je energetska učinkovitost kulturnih objektov manko v Sloveniji, kar je posledica desetletij odsotnosti vlaganj v to infrastrukturo. Priznal je, da je bil projekt poln izzivov - ne le finančnih, tudi izvedbenih in tehničnih, a so ga uspeli pravočasno zaključiti v le 11 mesecih.
"Kultura ni strošek, ampak vrednota, ki se vrača," pa je ob zaključku dejal še Rošker, ki je pravtako opozoril, da je tovrstno sodelovanje za kulturne zavode zgodovinski dogodek. Spomnil je, da so pred slabim letom dni podpisali pogodbo, januarja začeli s projektiranjem, maja pa z izvedbo. "Investicija je bila tako narejena v zelo kratkem času, kar je posledica tudi dobrega vodenja s strani ministrstva, inženirjev in izvajalcev," je dejal.
Ministroma sta se zahvalila tudi direktorica Narodnega muzeja Mateja Kos Zabel in direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin. Kos Zabel je povedala, da so uspeli obnoviti kar 250 oken, uredili pa so tudi izolacijo in ogrevanje vseh prostorov, ki prej tega niti niso imeli. Tako so uspeli zagotoviti ustrezne pogoje za zaposlene in za obiskovalce, je poudarila. In to ob nenehnem delovanju ustanove. Tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine ni imel niti dneva izpada zaradi obnove, ki "ni bila mačji kašelj", kot je slikovito dejal Hudolin. Za zavode je pomemben tudi vidik manjše potratnosti stavb, je poudaril. In šaljivo spomnil, da ima zavod še več enot, ki bi jim prišla prav takšna sanacija.
Ministrstvi za kulturo in okolje sicer pripravljata nov razpis za zeleni prehod, ki bo vreden okoli 1,8 milijona evrov in na katerega se bodo lahko prijavili kulturni zavodi v državi, je ob tem spomnila ministrica za kulturo.
Omenila je tudi obnovo Rotovža, eno največjih investicij v kulturne ustanove v sodobni Sloveniji, kot je dejala, ki jo bodo podrobneje predstavili kasneje, po seji vlade, ki zdaj poteka v prostorih mariborske univerze. Poudarila je le, da nova knjižnica, kino in umetnostna galerija niso pomembni le za Maribor, ampak tudi širše za regijo, tudi za čezmejno sodelovanje.
