(FOTO) Mariborčane snema 123 občinskih kamer: Kje so nameščene in kaj se zgodi s posnetki?

V času, ko je bil Glavni most zaprt za avtomobile, mariborska občina pa je promet čezenj spremljala s kamerami, so po mestu zaokrožile govorice, da sta policija in redarstvo voznike, ki so most kljub zapori prevozili, kaznovala tudi na podlagi posnetkov na mostu nameščenih nadzornih kamer, pri čemer naj bi kršitelji kazni prejeli neposredno po pošti. A se je pokazalo, da gre za lažne novice. S policije so namreč sporočili, da pri ukrepanju zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov na območju Glavnega mostu niso uporabljali posnetkov iz videonadzornih sistemov, voznike, ki so peljali čez most, so kaznovali le, če so njihov prekršek zaznali neposredno.Prav tako nadzornih kamer na mostu pa tudi kamer, ki jih ima občina nameščene drugod po mestu, pri obravnavi prekrškarjev ne uporabljajo redarji. Redarstvo namreč v skladu z zakonodajo posnetkov nadzornih kamer ne sme uporabljati za to, da bi zoper prekrškarje pričelo postopke, saj morajo redarji vsak prekršek zaznati pri delu na terenu. Edina izjema pri tem so, kot sporočajo z redarstva, samodejne merilne naprave za nadzor prometa, torej radarji, ki pa jih je občina doslej občasno le najemala in akcije nadzorovanja hitrosti tudi javno najavila. Večina kamer je v centru mestaOb tem smo preverili, kje ima občina nameščene kamere in zakaj. Kot so pojasnili, imajo v mestu trenutno nameščenih 123 kamer, a je njihovih lokacij več kot polovico manj, saj je na nekaterih nameščenih več kamer. Za primerjavo, v Ljubljani je kamer kar štirikrat več, in sicer 536. Veliko večino kamer v Mariboru, kar 98, občina uporablja za nadzor vstopov v območja za pešce, varovana območja umirjenega prometa in varovana območja skupnega prometnega prostora ter nadzor avtobusnih postajališč, parkirišč, podhodov, podvozov, krožišč in trgov.Preostalih 25 kamer je števnih, nameščene so v večjih križiščih in namenjene štetju prometa. Velika večina občinskih kamer je nameščena v središču mesta, zunaj centra so le pri UKC, železniškem podvozu na Ljubljanski, na Trgu revolucije, pri spodnji postaji vzpenjače in v nekaterih večjih križiščih. Zadnje kamere, teh je kar sedem, je občina namestila na Lentu.Zakaj občina potrebuje kamereZakaj občina potrebuje kamere, pojasni vodja centra za avtomatsko vodenje prometa (CAVP) v Nigradu Robert Lutar. "Kamere za avtomatsko štetje prometa uporabljamo za analiziranje in planiranje prometnih tokov v mestu, torej za potrebe korekcije semaforjev, zelenega vala, za potrebe rekonstrukcij cest, da imajo projektanti na voljo podatke o obremenjenosti in vedo, kako načrtovati ustroj ceste, debelino asfalta in podobno. Pa tudi za odločitve o odprtju ali zaprtju posameznih cest ali cestnih odsekov, denimo za Glavni most," razlaga Lutar.S števnimi kamerami dobijo samo podatke o številu vozil v določeni smeri, ne pa tudi o kategoriji vozil, poudari. "Mi torej ne vemo, ali je nekje peljal tovornjak, osebno vozilo ali motor. Z drugim sklopom kamer nadziramo vstope v peš cono, izvajamo nadzor nad potopnimi valji, da vidimo, v kakšnem stanju so, ali delujejo, kot je treba, ali ne, tretji sklop kamer pa uporabljamo za nadzor nad pomembno občinsko infrastrukturo, kot so oprema na avtobusnih postajališčih ali fontane, in za nadzor prometa po pomembnih prometnicah, predvsem v glavnih križiščih," našteje Lutar. Do posnetkov dostopajo samo pooblaščeniPosnetke občinskih kamer spremljajo na dveh lokacijah, na občini in v prostorih CAVP v Nigradu, pri čemer lahko v slednjem spremljajo samo dogajanje v živo, medtem ko se vsi posnetki shranjujejo na strežniku v prostorih občine."Strežnik je nameščen v strežniškem prostoru na Mestni občini Maribor, ki je zaklenjen in zavarovan z alarmom in varnostno službo. Dostop do strežniškega prostora imajo samo pooblaščene osebe iz občinske službe za informatiko in v Javnem holdingu, medtem ko imajo pooblastila za vpogled v shranjene posnetke vodja sektorja za komunalo in promet (zaradi potrebe po nadzoru nad lastnino občine), zaposlena, katere delovne naloge obsegajo izdajo dovoljenj in nadzor nad vstopi v območja za pešce, varovano območje skupnega prometnega prostora in varovano območje umirjenega prometa, ter zaposleni, ki so zadolženi za predajo posnetkov videonadzora policiji in sodiščem, ko jih ta zahtevajo zaradi razjasnitve okoliščin," sporočajo z občine. Posnetki se shranjujejo mesec dniMedtem ko torej policija ni vpogledovala v posnetke zaradi voženj čez Glavni most, dostop do kamer v primeru kaznivih dejanj, kot so tatvine, prometne nesreče, vandalizem in podobno, vendarle ima. Posnetke občina hrani mesec dni, podatka o tem, kolikokrat so od policije dobili zaprosilo za vpogled vanje, pa nimajo. Evidence o tem ne vodi niti policija: "Statističnih podatkov ne vodimo na tak način, da bi izluščili število tovrstnih zaprosil, v splošnem pa ocenjujemo, da gre za občasna zaprosila po teh posnetkih, največkrat zaradi razjasnitve okoliščin prometnih nesreč."Vse kamere so, tako občina, ustrezno označene, v skladu z zakonodajo mora namreč na vseh območjih z videonadzorom biti vidno in razločno obvestilo s pisno ali grafično opisanim dejstvom, da je območje pod videonadzorom, z namenom obdelave podatkov in kontaktnimi podatki izvajalca videonadzora.

(FOTO) Mariborčane snema 123 občinskih kamer: Kje so nameščene in kaj se zgodi s posnetki?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano