Na lokaciji univerzitetnega centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije v prostorih nekdanjih delavnic srednje strojne šole na Valvazorjevi na Studencih so predsednik vlade Robert Golob, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič in župan Saša Arsenovič potegnili črto pod današnjim vladnim obiskom Maribora. Golob je pri tem izpostavil več investicij, med temi Center Rotovž ter prav danes položena temeljna kamna za pričetek širitve zdravstvene fakultete in prenove prostorov za omenjeni center odličnosti.
"Maribor na najboljši možni način v enoten ekosistem združuje to, kar delajo tudi najnaprednejše evropske regije, hkrati razvija znanje, kulturo in ostale družbene sisteme zato, da je bivanje v takem okolju prijetno in da lahko ljudje v njem razvijajo svoje potenciale. Danes smo na področju kulture zagotovili zapiranje finančne konstrukcije za najpomembnejši kulturni projekt v Mariboru, Center Rotovž, ki bo prinesel novo identiteto mestu. Kar se tiče razvoja znanosti, pa smo postavili dva temeljna kamna z enim samim namenom, da mesto industrije iz preteklosti popeljemo v nove čase, ko bomo gradili na znanju, na superračunalniku, na podatkovnih centrih, na umetni inteligenci, na vesoljskih tehnologijah in okoli teh panog razvijali tudi kvalitetna delovna mesta, da si bodo mlade družine lahko v Mariboru ustvarjale boljše življenje," je povedal Golob.
Da je današnji dan prelomen tudi za univerzo, je menil tudi rektor Kačič, saj bodo lahko z več kot sto milijonov evrov vrednim projektom Innovum, ki ga začenjajo prav s prenovo prostorov za center odličnosti, odločilno pomagali tukajšnji industriji povečati konkurenčnost v mednarodnem okolju: "Do leta 2028 načrtujemo izvedbo še osmih projektov, s katerimi bomo v veliki meri prenovili infrastrukturo univerze in kar je še pomembneje, pridobili kar za 80 milijonov evrov vredno raziskovalno opremo, kar je izjemen dosežek. Zato hvala vladi, da nas pri tem podpira in omogoča, da bo Maribor nadaljeval tradicijo industrijskega središča, vendar to pot v obliki središča znanja in visokih tehnologij."
Na drugi stran je župan Arsenovič menil, da bodo zadnji vložki vlade v Maribor mestu končno začeli pomagati zmanjševati zaostanek tako za zahodno regijo, kot za še bistveno bolj razvito sosednjo Avstrijo, ki nam po njegovem mnenju jemlje tisto, kar je najpomembnejše - kadre. "Denar, ki ga bo zdaj s pomočjo te vlade dobil Maribor iz evropskih in državnih sredstev, ne bo samo razbremenil proračuna, ampak nam dal nov zagon na najbolj pomembnih področjih, govorim o znanju in povečanju dodane vrednosti. Nam pa na drugi strani to prinaša tudi obvezo, da zgradimo podporno okolje, vzpostavimo stanovanjski fond in zgradimo stanovanja za mlade družine, seveda predvsem zato, da se bo znanje ohranjalo v Sloveniji."
Kot je še povedal župan, pri tem računajo predvsem na Melje, kje načrtujejo gradnjo "novega Maribora", kamor se iz Pekarne naj ne bi preselila le alternativna kultura, ampak tudi mladi z znanjem.
Z denarjem, ki ga bo mesto zdaj prihranilo, bo lahko Maribor, tako Arsenovič, med drugim končno razmišljal tudi o novi šoli, novih vrtcih in boljši prometni infrastrukturi. Kljub temu pa na občini upajo, da bo vlada vendarle spremenila tudi formulo financiranja občin, saj je zastarela in ne odgovarja dejanskim potrebam vseh občin, pri čemer najkrajšo potegne prav Maribor.
