Mariborski baletniki bodo tudi letos pred začetkom gledališke sezone meščanom podarili ulično baletno izkušnjo ali Balet pod zvezdami. Po prvem takšnem baletu pod milim nebom leta 2023, Carmini Burani, in lanskem Romeu in Juliji bo na Glavnem trgu 5. septembra (če bo vreme dopuščalo, sicer pa dan kasneje) ob 20. uri uprizoritev Tanga, baleta z najdaljšim stažem na repertoarju Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Gre za kultni balet, ki je postal tukajšnji sinonim sodobnosti in velja za prelomnico v mariborski baletni hiši, saj je z njim ansambel opozoril nase tudi v sodobnih baletnih krogih.
Kako je nastal mariborski Tango
"Balet je nastal iz potrebe po spremembi repertoarja. Mariborski ansambel je bil takrat številčno zelo majhen, neznan in težko bi privabili kakšnega velikega koreografa, da bi delal z nami," se spominja Edward Clug, umetniški direktor Baleta, ki je ansambel tudi pomembno zasidral v mednarodnih vodah in je Tango ustvaril pri 24 letih skupaj z danes prav tako že dodobra uveljavljeno koreografinjo Valentino Turcu.
"Tango je bil nekakšen družbeni fenomen že ob nastanku. Ljudje, ki so predstavo že večkrat videli, ga dojemajo tudi kot spomin, osebno izkušnjo, ki jih poveže s preteklostjo. Predstava je intimna in nosi posebno moč tudi zaradi občutka, ki ga najdemo v plesu tango - melanholijo in skrivnost, ki jo plesalec počasi odkriva. Tango je tako nekakšno upiranje, notranji boj z usodo, z izgubljenim. Predstava je navidezno enostavna pripoved o življenju, ki smo jo takrat skušali sestaviti še zelo mladi ljudje, a je v resnici zelo zrela predstava, to vidim zdaj," še pojasni Clug.
Zaplesali bodo tudi člani izvirne zasedbe
Tokrat z Valentino Turcu ne bosta nastopila, kot sta ob 25-letnici Tanga pred dvema letoma, s čimer sta prijetno presenetila in navdušila občinstvo. Bo pa med 15-člansko zasedbo še nekaj plesalcev iz izvirne zasedbe - Sergiu Moga, Marina Krasnova in Klavdija Stanišič. "Še vedno so v vrhunski formi," poudari njihov umetniški direktor. Clug prizna, da je ta dogodek za baletnike dodaten napor, saj zaradi tega začnejo priprave nekoliko prej, kot bi jih sicer. To zato ni darilo plesalcem, je pa vsekakor darilo njihovim oboževalcem.
"Predstava je intimna in nosi posebno moč tudi zaradi občutka, ki ga najdemo v plesu tango - melanholijo in skrivnost, ki jo plesalec počasi odkriva"
Clug pravi, da imajo v mestu čudovito publiko, ki ji želijo predstaviti vedno nove izzive. Balet pod zvezdami je priložnost, "da se neposredno povežemo z mestom, z njegovimi prebivalci v najširšem smislu". Lepo se mu zdi, da na tak način pritegnejo pozornost mimoidočih, tudi otrok, ki se igrajo na trgu. Posebej letos pričakuje, da bo Tango tudi s svojo glasbo privlačen za vse, ki se bodo takrat znašli v bližini. In to bo tudi edina priložnost, da ta balet vidimo v letošnji sezoni, saj ni del njihovega rednega repertoarja, ampak ga hranijo za posebne priložnosti.
Glavni trg je izjemna kulisa
Da prav ta predstava zelo sodi na trg, meni Clug, saj kot je že ob premieri zapisal v gledališki list: "Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi ..." In Tango bo zdaj tudi dobesedno na ulici. Glavni trg je izjemna kulisa, ocenjuje Clug. "V Carmini Burani so plesalci na koncu navidezno goli - podobe, ki jih ustvarijo s telesi, so se takrat kar zlile s kipi na Kužnem znamenju. To je bil čudovit doprinos k predstavi. Lani pa je pri Romeu in Juliji tudi delovalo čudovito, kako sta na koncu padla pred podobo device Marije, ki je tako postala priča temu aktu," doda.
Letos bo kontekst zelo drugačen, trg bo živel in lepo je, pravi Clug, ko ga Mariborčani doživijo tudi na tak način, ne le, da ga prečkajo na svoji poti po mestu. Balet Tango je kratek, kompakten in nima pavze, še pove - kar je vsekakor dobrodošla informacija za množico, ki gleda predstavo stoje.
Letos dve pomembni obletnici baleta
Dogodek Clug vidi kot dober odgovor Operni noči, s katero se v SNG Maribor zdaj že tradicionalno poklonijo meščanom ob koncu sezone in je postala izjemno odmeven dogodek. Balet pod zvezdami pa je postal povabilo v gledališče v novi sezoni, kjer tokrat ljubitelje baleta čaka kar nekaj poslastic. Clug izpostavi deseto obletnico enega svojih mednarodno najodmevnejših baletov Peer Gynt, ki je letos spomladi med drugim gostoval v milanski Scali, in 20. obletnico prav tako kultnega baleta Radio and Juliet, ki jih je katapultiral v mednarodna baletna obzorja. Obe obletnici bodo proslavili oktobra.
Novembra sledi prva baletna premiera, balet Frida v koreografiji ustvarjalke kolumbijskih korenin Annabelle Lopez Ochoain, ki je nastal v koprodukciji z Baletom Dortmund in z Baletom iz Vroclava. Marca pa še domača premiera baleta Tramvaj Poželenje, ki ga snuje Valentina Turcu. Spomladi bo znova na ogled Carmina Burana, še namigne Clug, ob tem pa doda, da nadaljujejo tudi tradicijo klasičnega baleta, marca bo denimo na velikem odru SNG znova ena največjih baletnih klasik, Labodje jezero. "Publika tudi to želi in se trudimo, da ponudimo čim bolj raznolik program," sklene Clug.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
