Najtežje opazimo očem najmanj skrite stvari. Podobno je z napisom, ki je bil dolga leta pod uro na Prvi gimnaziji - in le redki so opazili, da je z napisom nekaj "narobe". Vsega je bil "kriv" sončni mrk leta 1966. Nanj so se dijaki in profesorji dolgo pripravljali. "In je prišel petek, 20. maja 1966. Napovedani čas mrka je bil sredi dopoldneva in smo imeli še nekaj pouka, potem pa dve uri prosto. V tem času se nas je večina dijakov preselila na trg pred gimnazijo. Posedli smo po klopeh v parku in potem me je po 'tajnem kanalu' doseglo zaupno sporočilo, da nas nekaj iz krožka lahko gre na streho, da bomo bolj od blizu in v miru opazovali to čudo," zapiše mag. Matjaž Jež.
S podstrešja so se vzpeli na streho gimnazije in pod vodstvom profesorja matematike in fizike opazovali fascinanten astronomski pojav. Ob povratku so v mraku podstrešja dijaki opazili nekaj nič manj fascinantnega. Znašli so se pred skrivnostnim mehanizmom, za katerega so ugotovili, da spada k uri na robu gimnazijske strehe. "Pri ravnatelju smo izprosili dovoljenje, da uro spravimo v pogon, pri hišniku pa dobili velik starinski ključ od podstrešja. Odkrili smo, da je bila za bližnji tram zataknjena ročica za dvigovanje dveh velikih kamnitih uteži za pogon ure. Ko smo sprostili še zatič na enem od zobčenikov, se je v popolni tišini zaslišal glasni tik-tak. Neverjetno, ura gre!"
Naslednje jutro so s trga opazili, da je številčnica v slabem stanju. Sklenili so, da jo popravijo. S kosom pločevine so za silo popravili kazalec in ga prebarvali s črno. "Ugotovili smo, da polkrožni napis pod številčnico ni simetričen. Na levi strani sta bili razločno vidni veliki tiskani črki AD, v sredini loka je bila letnica 1878, na desni strani pa je nekaj manjkalo. In čopič je tam dodal 4. d - podpis našega razreda." Napis je "preživel" prenovo fasade leta 1978, ne pa prenove ure leta 2020.
