Firbcanje po Mariboru: Kako so po smrti selili škofa

Ko je Maribor leta 1941 okupirala nemška vojska, so Nemci na nekdanjem pokopališču ob Strossmayerjevi ulici sklenili podreti kapelo, v kateri so bili tudi posmrtni ostanki škofa Antona Martina Slomška, češ da "tja v skupinah hodijo Slovenci obiskovat grob svojega škofa".
Spomenik Antonu Martinu Slomšku pred stolnico, kjer so zdaj tudi njegovi posmrtni ostanki. Foto: Boris Vugrinec
Spomenik Antonu Martinu Slomšku pred stolnico, kjer so zdaj tudi njegovi posmrtni ostanki. Foto: Boris Vugrinec
Boris Vugrinec
Datum 29. november 2020 05:00
Čas branja 1 min

"Zgodaj zjutraj, na stolnici je ura bila pet, je 21. junija 1941 majhna skupina ljudi pod vodstvom tedanjega mariborskega škofa dr. Ivana Tomažiča krenila na staro pokopališče. Stopili so v kapelo in gradbeni tehnik Požauko je z delavci urno odprl grobnico. Iz nje so dvignili dve krsti s posmrtnimi ostanki škofov Slomška in Jakoba Maksimilijana Stepišnika. Krsti so preložili v že tam pripravljena sarkofaga iz pocinkane pločevine, ju naložili na voz in odpeljali v frančiškansko cerkev. Ob 7. uri so položili oba sarkofaga v cerkveno grobnico. Tako je prišel škof Slomšek k svojim frančiškanom, saj se je prav on pobrigal za njihovo naselitev v Mariboru," je zgodbo o selitvi škofov opisal Večer 24. februarja 1999.

Posmrtne ostanke škofa Antona Martina Slomška so sicer leta 1978 iz frančiškanske cerkve preselili v stolnico.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Bi podprli ukinitev volilnega molka?
Da, v dobi digitalnih medijev in družbenih omrežij je izgubil ves smisel.
37%
222 glasov
Sem za ukinitev, a pravil se nekaj mesecev pred volitvami ne spreminja.
10%
62 glasov
Ne, volilni molk naj ostane.
42%
253 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
10%
62 glasov
Skupaj glasov: 599