Vse do 18. stoletja je bilo na tem mestu mariborsko morišče z vislicami, kjer so po izvršitvi smrtne kazni zločince tudi pokopavali. Kraj so še po drugi svetovni vojni označevali lesen križ in dve cipresi. Dolgo so mu rekli tudi Na gavgah in v Franciscejskem katastru iz leta 1824 je ta predel označen kot Galgenfeld. Ta kraj zagotovo ni bil izbran naključno. Vislice, na katerih so tudi po nekaj dni puščali trupla usmrčenih zločincev, so postavili na višje ležečem mestu ob glavni Koroški cesti, in so že na daleč opozarjale vse morebitne nepridiprave, da v Mariboru z njimi ne bo šale.
V Mariboru pa nismo imeli le Monte bella, ampak tudi Monte Carlo. V Mestnem parku, v bližini otroškega igrišča, je smrekov gozdiček, imenovan Tihi gaj, kjer so imeli upokojenci svoj prostor za druženje. Konec petdesetih let so postavili lesene mize in klopi in vsako pomlad se je pričela "kvartopirska in šahovska sezona", ki je po navadi trajala do pozne jeseni. Kmalu se je kraja prijelo ime Monte Carlo, zanimivo pa je, da so tam karte in šah igrali izključno moški.
