Območje Maribora je bilo poseljeno že tisočletja pred nastankom samega mesta. O tem pričajo številni arheološki ostanki nekdanjih naselbin, pogled v življenja nekdanjih prebivalcev pa dopolnjujejo odkrita grobišča in posamezni grobovi iz različnih obdobij prazgodovine in rimske dobe. V glavnem je šlo za žarne pokope, poleg žare s pepelom pokojnika pa so bili večkrat v grob glede na status in tudi spol pokojnika pridani tudi predmeti. V obdobju rimskega imperija so pokojnemu priložili tudi bakren novčič za plačilo brodnine Heronu, za prevoz čez podzemno reko Stiks.
Za najstarejše odkrito grobišče na ožjem mariborskem območju velja čez 200 odkritih grobov ob Mladinski ulici iz 1. tisočletja pr. n. št., iz časa tako imenovane kulture žarnih grobišč. V to obdobje sodijo tudi žarno grobišče na Pobrežju s prav tako več kot 200 grobovi, grobovi ob Lackovi cesti za nekdanjo opekarno v Radvanju in v začetku dvajsetega stoletja najdeni ostanki grobov v Sodni ulici.
Izkopavajna leta 2011 na Pošteli.
Gradišče na Pošteli nad Razvanjem je bilo najbolj poseljeno v času starejše železne dobe med 9. in 6. stoletjem pr. n. št. V začetku so prebivalci Poštele pokopavali svoje umrle še na stari način, o tem priča grobišče na Lepi ravni pod gradiščem, kmalu pa se je uveljavil način pokopa, ko so nad žgani grob nasuli zemljo v obsežno gomilo. Več kot 100 gomil, po vsej verjetnosti večina njih pripada nekdanjim prebivalcem Poštele, nekaj pa je tudi rimskodobnih, se ob vznožju Pohorja razteza od Lepe ravne čez Razvanje pa vse do Pivole.
Velja še omeniti v Orehovi vasi odkrite keltske grobove iz 2. stoletja pr. n. št. s pridanima dvema železnima mečema ter sulicama in pa seveda 28 slovanskih grobov iz 10.-11 stoletja n. št. med ruševinami rimske ville rustice v Radvanju.
