Sopodpisniki ustanovnega akta so bili delavski sveti 13 mariborskih podjetij. Isto leto so udarniško začeli delati poseko, obenem je bilo treba skrbno pripraviti načrte in investicijski program, s katerim bi prepričali komisijo za revizijo glavnih projektov pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo Republike Slovenije (tako imenovano Kidričevo komisijo). Dokazati je bilo treba, da je "smučanje in šport razvojna priložnost za razvoj turizma v Mariboru in na Mariborskem Pohorju". Aprila 1956 ga je komisija "požegnala" in zvezni investicijski sklad je odobril prvi obrok denarja. Izdelavo kovinskih delov in montažo je prevzela mariborska Metalna, 55 kabin pa so izdelali v Impolu v Slovenski Bistrici.
Ko so gondole prvič peljale potnike
V Večerovem arhivu hranimo tudi tale zapis o prvem, sicer poskusnem obratovanju Pohorske vzpenjače, veselje, da deluje brezhibno, je bilo veliko. "Graditelji Pohorske vzpenjače so danes slavili: po večletnem vztrajnem in napornem delu so lične, majhne gondole popeljale na vrh Pohorja prve potnike, ki so prisostvovali začetku poskusnega obratovanja. Graditelji so gostom s ponosom razkazali zgrajene naprave ter jih povabili, da se popeljejo na vrh. Franci Čop, ki ima največ zaslug, da je Maribor dobil ta pomembni turistični objekt, je bil brez dvoma najbolj vesel med vsemi, ki so gledali, kako je prva gondola pri izhodu iz spodnje postaje zanihala v zraku ter počasi zdrsela v višino. Odveč bi bilo govoriti o tem, kolikšnega pomena bo vzpenjača za razvoj ter napredek turizma v tem delu Štajerske, saj ni dvoma, da bo Pohorje prav z njeno pomočjo privabilo vsako leto več tisoč novih gostov. Žičnica bo poskusno obratovala približno mesec dni, prometu pa jo bodo izročili bržkone 29. novembra."
Zavoljo razgibanega terena so morali poleg načrtovanih devetih nosilnih stebrov postaviti še dodatne podstavke, pri poskusni vožnji 9. avgusta 1957 pa se je izkazalo, da je treba osmi steber prestaviti za 30 metrov navzgor. Čeprav je za prestavitev nosilnega stebra bilo treba tudi vliti zanj nov betonski temelj, ki se je moral posušiti, so žičnico ponovno poskusno zagnali že 9. septembra, sprva z devetimi, 15. oktobra pa s 30 kabinami. Svečana otvoritev Pohorske vzpenjače, prve kabinske žičnice v Jugoslaviji, je bila 24. novembra 1957.
"Razgled, ki se odpira potniku, je zares čudovit. Spodnja postaja počasi izginja, obzorje se širi in že pri drugem stebru lahko občudujemo velik del Maribora. Vrhovi smrek bežijo mimo okna, toda čim višje prihajamo, tem globlje so gozdovi. Kako visoko je speljana žičnica, se zavemo pravzaprav šele med sedmim in osmim stebrom, ko niha vrv skoraj 500 metrov prosto v zraku, pod gondolo pa se razprostira brezno, globoko dobrih 80 metrov. S tega dela poti je razgled najlepši. Skozi desno okno vidimo Ruše, Selnico, Viltuš, Bresternico, dravsko jezero, na severno stran seže razgled preko Maribora vse tja do avstrijske meje in še čeznjo (ob jasnem vremenu je mogoče videti tudi Gradec), na levi strani pa lahko občudujemo Ptujsko polje, Slovenske gorice, vidi pa se tudi madžarska ravnica," je prvo vožnjo s Pohorsko vzpenjačo opisal Večer.
