Svet UKC Maribor je sprejel program dela in finančni načrt za letošnje leto, po katerem bodo prihodki druge največje bolnišnice v državi znašali 382,5 milijona evrov in bodo za 30,38 milijona oziroma 8,6 odstotkov višji od lanskih. Povečanje prihodkov gre predvsem na račun višjih pričakovanih prejemkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in lani sprejete plačne reforme. Višji od lani bodo tudi odhodki, ti se povečujejo za 5,4 odstotke, pri čemer bo največ denarja šlo za plače (184,55 milijona evrov), zdravila in zdravstvene pripomočke (104,53 milijona evrov) ter storitve (44,7 milijona evrov).
Največje povišanje v proračunu UKC predstavljajo prav plače, UKC bo zanje namenil kar 12,24 milijona evrov več kot lani. Čeprav bodo, kot rečeno, iz tega naslova višji tudi prihodki zavoda, prejemki zaposlenih hkrati predstavljajo tudi precejšnje tveganje. "Ni še namreč povsem dorečeno, kakšne spremembe bodo prinesli izpogajana kolektivna pogodba in številni dodatki, ki jih zahtevajo sindikati. Ob tem tudi še ni dorečeno, kako bo plačan terciar 2, o tem se bomo z ZZZS dogovarjali še vse do junija," je povedal direktor UKC Vojko Flis.
Da bo leto težko končati brez izgube, pa je menil predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek: "Glede poslovanja je še veliko neznank, predvsem kaj bo financirano in kaj ne ter kako bo kaj ovrednoteno. Se pa z enakimi problemi ukvarjajo v prav vseh zdravstvenih zavodih v Sloveniji."
UKC sicer letos načrtuje tudi dodatno zaposlitev kar 66 novih delavcev, s čemer bo v ustanovi skupno zaposlenih že 3850 ljudi. Dodatno zaposlovanje je v največji meri posledica reševanja kadrovskega primanjkljaja.
Kljub minusu v prvih dveh mesecih letos trend pozitiven
Svet UKC se je seznanil tudi z letošnjim poslovanjem, pri čemer je bolnišnica v prvih dveh mesecih ustvarila 1,8 milijona evrov izgube. Izguba je najverjetneje sicer manjša, saj je bila ocena poslovanja narejena na lanskih predpostavkah in ni upoštevala višjih cen, ki jih bo za svoje programe in storitve UKC predvidoma dosegel letos. "Vsi ostali pokazatelji so iz našega zornega kota pozitivni, tako kar se tiče uteži kot glede opravljenih storitev. Glede na leto 2024 smo zadovoljni in želimo, da tak trend zadržimo skozi vse leto," je povedal Flis. Da je poslovanje letos dobro, je kljub minusu ocenil tudi Mačkošek.
Čeprav na nekaterih programih načrtujejo zniževanje čakalnih dob, se vodstvo UKC boji, da se to do konca leta ne bo zmanjšalo bistveno. Ugotavljajo namreč, da bolniki in drugi zdravstveni zavodi redno spremljajo čakalne dobe po izvajalcih, zato se bolniki takoj, ko pridobijo informacijo o številu čakajočih, preusmerjajo tja, kjer so se čakalne dobe skrajšale. "Je pa res, da trend daljšanja čakalnih dob več na narašča, zadeva se je umirila oziroma je celo v rahlem upadu," je povedal Mačkošek. Čakalne dobe bodo v UKC sicer skrajševali tudi z dodatnimi programi, zato bodo letos sklenili tudi več podjemnih pogodb, zanje bodo namenili 8,33 milijona evrov oziroma 3,2 odstotka več kot lani. Večina pogodb bo sklenjena z lastnimi zaposlenimi. Svetnika Luko Kolariča je pri tem zanimalo, ali bodo tisti, ki so že zdaj preobremenjeni, sploh zmogli delati več, a je Flis odgovoril: "Niso povsod obremenjeni enako, dodatno vključena je denimo urologija, kjer vsekakor vidimo še možnosti za izboljšave."
Problem tudi zastarela informacijska tehnologija
Svet je ob tem obravnaval tudi problematiko informacijske tehnologije v UKC, ki je v določeni meri zastarela, dodatno pa težave povzroča tudi veliko število različnih računalniških programov, ki so med seboj nekompatibilni. Svet je ob tem zavzel stališče, da bi na poenotenju informacijske tehnologije za vse zdravstvene zavode v državi moralo več narediti ministrstvo za zdravje, zato je izrazil pričakovanje, da se ministrstvo končno javno izjasni glede uvedbe enotnega informacijskega sistema, ker bo v nasprotnem primeru UKC sam pripravil lastni program posodobitve za prihodnja leta.
